1. Klubska vstaja – Ka Šteri za zmeri!

»Gre za boj med urbanim in ruralnim, med retrogradnim in progresivnim, v končni fazi med neoliberalno in alternativno kulturo«

Ob napovedani 17. uri je na Kersnikovi ulici v Ljubljani, pred legendarnim Klubom K4, ki mu po skoraj tridesetih letih pospeševanja urbane kulture grozi neoliberalno izumrtje, stekla Prva klubska vstaja oziroma Vstaja za Štirko v organizaciji Iniciative za ohranitev Kluba K4. Iniciativa je na socialnih omrežjih pozvala vse, ki se ne strinjajo s samovoljnim prevzemom Zavoda K6/4 s strani ŠOU-a, da se danes zberejo na lokaciji, dvignejo pest in družno preberejo zahteve za ohranitev Kluba K4. Pozivu se je odzvalo okoli 200 simpatizerjev Kluba K4, na Facebooku je svoj prihod napovedalo skoraj 500 ljudi, peticijo za ohranitev Kluba K4 pa je na spletni strani pobude Danes je nov dan do tega trenutka podpisalo več kot 2.000 posameznikov in posameznic, med katerimi najdemo veliko klubskih legend in vidnejših predstavnikov zainteresirane javnosti.

Protestniki, ki so se začeli zbirati na Kersnikovi, so okolico Kluba K4 polepili s plakati, na katerih so navedene zahteve Iniciative za ohranitev K4. Na prvem mestu je poudarjeno delovanje Kluba K4 v javnem interesu in ne v interesu kapitala, saj se z ohranitvijo Kluba ohranja tudi prostor progresivne in neodvisne kulturne ter glasbene produkcije, zato je ključnega pomena, da Zavod K6/4 ostane neprofitna in odprta urbana platforma za glasbene, vizualne, intermedijske ter druge sodobne umetniške in kulturne prakse.

Protestniki zato pozivajo novo vodstvo Zavoda K6/4 k odstopu zaradi nelegitimnega imenovanja, izkazanega konflikta interesov, nestrokovnosti ter dosedanjega destruktivnega delovanja pri opravljanju dodeljenih funkcij in vodenju zavoda, ŠOU v Ljubljani pa pozivajo, da takoj razreši vse člane Sveta Zavoda, ki jih imenuje kot ustanovitelj in katerih mandat ni vezan na funkcijo. Apelirajo tudi na medije in vse pristojne kazenske in protikorupcijske organe, da raziščejo ozadje prevzema Zavoda K6/4 s strani študentske skupine Povezani, medsebojne sorodstvene, prijateljske in intimne povezave novega vodstva ter njihovo povezanost s konkurenčnimi komercialnimi subjekti.

»K4 je res v lasti ŠOU, vendar ga ni ŠOU naredil, ampak ga je naredil folk, zato ŠOU ne more delat z njim, kar mu pade na pamet,« je na Facebookovi strani skupine za ohranitev Štirke zapisal Bojan Anđelković. Upravljanje kluba bi se moralo zato konkretno spremeniti, so menili sodelujoči v spletni razpravi. Postal naj bi avtonomen prostor za umetniško, izobraževalno in tehnološko raziskovanje umetnosti, neodvisen od menjav vodilnih v ŠOU, morda bi na pomoč lahko priskočila tudi ljubljanska mestna občina.

Začasno zaprtje kultnega Kluba K4, za kar se je novo vodstvo Zavoda K6/4 odločilo zaradi domnevnih 450 tisoč evrov dolgov, je uporabnike spomnilo na pretekle privatizacije lastnine Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). S prikazovanjem izkrivljenih poslovnih rezultatov so vodilni dobili podporo študentske javnosti za prodajo, čeprav ta ni bila upravičena. V študentski organizaciji Iskra denimo opominjajo na privatizacijo Modrega študentskega servisa. Ustvarjalci in obiskovalci »Štirke« so se zbali tudi morebitnih sprememb programskih vsebin. Nočejo, da bi klub postal le še en žurplac, prostor za prodajo pijače, in ne bi bil več prostor kaljenja novih upov slovenske glasbe in spoznavanja novih trendov. Kot je na Facebookovi strani skupine za ohranitev kluba zapisal nekdanji programski vodja Miha Brodarič, so očitki o dolgu tudi način obračunavanja med vodilnimi – »so argument in podlaga za odpustitev vseh in zaposlitev svojih«.

Donedavni direktor Zavoda K6/4, znotraj katerega poleg kluba delujejo še kavarna Metropol, Galerija Kapelica in multimedijski center Kiberpipa, Miloš Krajnc je v odzivu na dogajanje zapisal, da zavod sicer res ni v dobri finančni kondiciji, bi pa bilo za sanacijo dovolj sto tisoč evrov. Za rdeče številke je kriv mačehovski odnos lastnikov, meni. V zadnjih desetih letih, kar je zavod vodil, je ta od študentske organizacije prejemal vse manj sredstev. Za uporabo prostorov v lasti ŠOU plačuje na leto 90 tisoč evrov najemnine, sredstva za delovanje, ki jih dobi od organizacije, pa znašajo okrog sto tisoč evrov. Dolg je torej večinoma notranji, zato se Krajnc sprašuje, »ali ni v zadnjih dveh letih prišlo do načrtnega izčrpavanja zavoda, za katerega se je odločil ŠOU, glede na to, da so na političnem parketu prisotni isti akterji«.

Študentski funkcionarji iz skupine Povezani so konec leta 2011 spremenili statut zavoda K6/4 tako, da je njegov direktor lahko le nekdo z univerzitetno izobrazbo – te pa Krajnc ni imel. Prek razpisa so februarja pravo osebo našli v Alešu Logarju, ki je tri od petih glasov članov sveta zavoda dobil šele, ko je bila vanj imenovana Marina Rajković. Po statutu bi to morala biti ugledna predstavnica javnosti, a je javnosti neznana. Je pa žena nekdanjega študentskega funkcionarja Alena Nikole Rajkovića, ki zdaj v klubu skrbi za šank. Za Logarja sta glasovala še Damjan Planinc in Matic Colnar, s katerima je že prej sodeloval. Od nadzora nad zavodom naj bi imeli predvsem osebne koristi – povezani naj bi bili z dobaviteljem pijač in s turistično agencijo, ki naj bi v klubu opravljala promocijo.

Prav osebne koristi so po Krajnčevem mnenju tudi razlog za sanacijo zavoda. A za to še ne bi bilo treba zapreti kluba, meni Uroš Veber, tudi sam nekdanji vodja programa v Štirki. Novo vodstvo vztraja, da je dolg resničen in da hoče le rešiti zavod. Vse bojazni, da bodo program kluba komercializirali, so po besedah nove predstavnice zavoda odveč, radi pa bi ga razširili. Ne glede na to, ali gre za zgodnjo fazo privatizacije – ŠOU ima vse manj sredstev iz naslova študentskega dela, kar bi lahko nadomestil s prodajo nepremičnin na Kersnikovi – ali za kazanje mišic starih in novih vodilnih, je zaradi ŠOU delovanje edinega pravega mestnega kluba skoraj vsaki dve leti ogroženo.

»In kakšna je vrednost Kluba K4 na današnji dan? Vreden je toliko, kolikor je kupec pripravljen zanj plačati.« lahko preberemo v enem od bolj artikuliranih komentarjev zapleta z legendarnim klubom. »Osnovno oceno mu sicer daje njegova knjigovodska vrednost, vendar se moramo zavedati, da v bilancah ni ovrednotena ključna - mehka vrednost , ki je v našem primeru bogata 20-letna kulturna zgodovina. In koliko je potem vredeno zagotavljanje neprekinjenega delovanja v dobrem in slabem? Kaj pa legendarni status, ki se je vsa leta gradil tako v domačem kot mednarodnem prostoru? Iz bilance se seveda tudi ne da razbrati vlaganj v razvoj, pozicioniranje in mednarodno prepoznavnost kluba. Znano je, da se ti stroški praviloma pokrivajo v breme tekočih stroškov. Na tem mestu se pojavi tisto ključno vprašanje - kakšna prihodnost se obeta takemu Klubu K4 kot ga poznamo danes? Izključno z nadaljnim izvajanjem svojega poslanstva se lahko dolgoletna vlaganja tudi obrestujejo in sicer v obliki neprecenljivega nacionalnega kulturnega kapitala, zagotovo pa ne v obliki kure ki nese zlata jajca.«

Po dosedanjih napovedih in zagotovilih, bo Klub K4 svoja vrata znova odprl naslednji mesec.

PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV:

Spoštovani g. Repovž, odgovorni urednik!

 Obveščen sem bil o članku, ki ste ga objavili z naslovom "1.klubska vstaja - Ka šteri za zmeri", dne 15.03.2013. V tem članku, ste navedli tudi določene nepravilnosti, zaradi katerih se obračam na Vas, saj objava teh napačnih informacij škoduje dobremu imenu, ugledu in časti. 

 Skupina Povezani je bila ustanovljena v zadnjem štirimesečju leta 2012, zato so zavajajoče informacije, da naj bi funkcionarji omenjene skupine bili kakorkoli vmešani v spremembe statuta Zavoda K6/4 v letu 2011, preprosto nemogoče. Način, na katerega namigujete, da naj bi predstavniki skupine Povezani načrtno hoteli onemogočiti delovanje bivšemu direktorju, je za skupino Povezani žaljivo, saj se s tem močno vpliva na ugled in dobro ime tako skupine, kot njenih predstavnikov. Prav tako ne se ni spreminjal statut Zavoda, temveč Akt o ustanovitvi! 

 Marina Rajković, je ugledna predstavnica kulturne skupnosti, to da ni znana, ne sme in ne more biti kriterij za ugled! Zato je njeno dobro ime čast, s takšnimi izjavami grobo omadeževano in oškodovano. 

 Jaz, Damjan Planinc in kolega Matic Colnar, ki se nama pripisuje predhodno sodelovanje z direktorjem Logarjem, prejemava klice in vprašanja zainteresiranih poslancev in drugih predstavnikov, če so navedbe resnične, saj se s tem škoduje najinem ugledu, kot članoma sveta Zavoda, ker je izjava zavajajoča in namiguje na nepravilno delovanje, kar je popolna neresnica - torej je tudi ta navedba popolnoma neresnična in zavajajoča.  

 Vljudno Vas prosimo, vsi omenjeni, da ta članek popravite v tej meri, da v članku ne bo več neresnic, ki Vam jih naštevam zgoraj, ter da se objavi popravek teh nepravilnosti. Mislim, da kot odgovorni urednik razumete našo prošnjo in upamo na uspešno rešitev. 

 Ker je ta članek neprijetno vplival na vse nas, ter tudi na skupino apeliramo na Vas, da se članek sanira v najhitrejšem možnem času, prav tako da se objavi popravek, saj smo zaradi mnogih neresnic, ki se preko medijev širijo o nas v zadnjih 14 dneh, pripravljeni vložiti kazenske ovadbe na policijo zoper suma kršitve 159. in 160. člena Kazenskega zakonika, ki govori o obrekovanju in žaljivi obdolžitvi! 

 Del članka, ki je sporen in neresničen: 

Študentski funkcionarji iz skupine Povezani so konec leta 2011 spremenili statut zavoda K6/4 tako, da je njegov direktor lahko le nekdo z univerzitetno izobrazbo – te pa Krajnc ni imel. Prek razpisa so februarja pravo osebo našli v Alešu Logarju, ki je tri od petih glasov članov sveta zavoda dobil šele, ko je bila vanj imenovana Marina Rajković. Po statutu bi to morala biti ugledna predstavnica javnosti, a je javnosti neznana. Je pa žena nekdanjega študentskega funkcionarja Alena Nikole Rajkovića, ki zdaj v klubu skrbi za šank. Za Logarja sta glasovala še Damjan Planinc in Matic Colnar, s katerima je že prej sodeloval. Od nadzora nad zavodom naj bi imeli predvsem osebne koristi – povezani naj bi bili z dobaviteljem pijač in s turistično agencijo, ki naj bi v klubu opravljala promocijo.

S spoštovanjem,

Damjan Planinc, pravni svetovalec