Večni zmagovalec

Vlade se menjajo, Robert Marolt ostaja. Ta zvesti kader že leta spretno krmari med dobro plačanimi službami v državni upravi. Bil je državni sekretar na ministrstvu za pravosodje pod ministrom Šturmom. Po odhodu prve Janševe vlade mu je Šturm, sicer njegov strankarski kolega iz NSi, priskrbel službo državnega pravobranilca. Ob nastopu druge Janševe vlade je bil imenovan za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu pod ministrom Gorenakom, pri čemer mu je šla vlada celo tako na roko, da je odredila mirovanje funkcije pravobranilca. Odločba o zadržanju imenovanja za pravobranilca je bila pozneje odpravljena kot nezakonita. Zdaj mu je Janševa vlada tik pred odhodom z oblasti ponovno rešila eksistenco z imenovanjem za direktorja Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada. Plača? Skoraj štiri tisoč evrov bruto.

Kako se je Maroltu uspelo zavihteti na novi položaj, ostaja uganka, saj se je na razpis za direktorja sklada prijavilo dvanajst kandidatov, od teh jih je pogoje izpolnjevalo šest, vsaj dva od njih pa sta imela več izkušenj za vodenje sklada kot Marolt. Na razpis se je denimo prijavil Uroš Prikl, državni sekretar na ministrstvu za zdravje, ki je bil pred tem zaposlen na ministrstvu za delo, kjer je bil pristojen za družinsko politiko in je ves čas tesno sodeloval s skladom. Kdo bo vodil sklad, ni tako nepomembno, kot se morda zdi. Ta sklad zagotavlja nadomestilo preživnine otrokom, ki jim je starši ne plačujejo, zagotavlja do tri plače delavcem podjetij, ki so v stečaju ali prisilni poravnavi, nedavno pa je vlada njegovo delovno področje razširila še na spodbujanje zaposlovanja invalidov.

Letni proračun sklada znaša več deset milijonov evrov, zato je nujno, da ga vodi nekdo, ki ima neposredne izkušnje z upravljanjem skladov, teh pa Marolt nima. Pomenljivo je, da se Janševi vladi mesece ni mudilo z imenovanjem direktorja. Prejšnji direktor Branko Omerzu je s položaja odstopil že julija lani, potem ko je nadzor razkril več nepravilnosti pri poslovanju sklada. Vlada je vrzel zapolnila tako, da je za vodenje začasno, za največ devetdeset dni, pooblastila predsednico nadzornega sveta sklada Tadejo Pušnar, nato pa je to pooblastilo podaljšala še dvakrat. Šele v zadnjem hipu, ko se ji je čas začel iztekati, je za direktorja na hitro imenovala Marolta. Še več. Te dni je sprejela nov ustanovitveni akt sklada, imenovan pa je bil tudi nov nadzorni svet, kar pomeni, da je Maroltov položaj nedotakljiv celoten štiriletni mandat, saj ne obstaja možnost razrešitve v letu dni, kot to velja na primer za direktorje direktoratov na ministrstvih.