Potresna nevarnost

Krško neprimerna lokacija za jedrsko elektrarno?

Ko je predsednik nadzornega sveta GEN Energije Martin Bratanič prejšnji teden pojasnjeval razloge za razrešitev direktorja te družbe, ki obvladuje Jedrsko elektrarno Krško (JEK), Martina Novšaka, je kot glavni razlog navedel dopis francoskega Inštituta za jedrsko in sevalno varnost IRSN, v katerem njegov direktor zaradi potresne nevarnosti območja odsvetuje gradnjo načrtovanega drugega bloka JEK. Ker Novšak nadzornikov ni takoj obvestil o tem dopisu, naj bi bilo zaupanje med upravo in nadzornim svetom porušeno, prav tako naj bi bilo takšno ravnanje neodgovorno z vidika jedrske varnosti.

IRSN je svetovno priznana ustanova, ki se ukvarja s svetovanjem upravnim organom s področja jedrske varnosti. Njegovo mnenje, kakršnokoli že je, tudi če je morda napačno, ima po trditvah naših sogovornikov v mednarodnih krogih res veliko težo. Ko taka institucija napiše tako usoden stavek, češ da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo drugega bloka elektrarne, ker je treba eno od tektonskih prelomnic na območju, prelomnico Libna, šteti za aktivno, to lahko pomeni konec projekta, zato bi bilo morda prav, da je nadzorni svet s tem seznanjen čim prej. Hkrati pa bi bilo, če je bilo sporočilo inštituta IRSN tako usodno, smiselno pričakovati, da bodo nadzorniki z naslednjim sklepom zahtevali začasno ustavitev JEK. Če namreč lokacija zaradi potresne nevarnosti ni primerna za novo, sodobno jedrsko elektrarno, zagotovo ni primerna niti za 30 let staro elektrarno, pa če je ta še tako zgledno vzdrževana in nadgrajevana. Toda tega nadzorniki seveda niso storili.

Zgodba s potresno (ne)varnostjo Krškega ima še drugo plat. Inštitut IRSN je del konzorcija štirih podjetij, ki ga je najela GEN Energija in že nekaj let opravlja geomehanske, geološke in seizmične raziskave mogoče lokacije za drugo jedrsko elektrarno. Med raziskavami so izkopali tudi nekaj poskusnih jarkov na območju prelomnice Libna. Na podlagi tega je konzorcij izdelal poročilo o tveganju za premike tal na območju, v tem poročilu pa je zapisano, da bi prelomnico ob upoštevanju določenih standardov lahko šteli za aktivno. IRSN je iz tega sklepal, da je treba prelomnico dejansko šteti za aktivno, in na podlagi tega Krško razglasil za neprimerno lokacijo za jedrsko elektrarno. Preostali trije člani konzorcija, med njimi Geološki zavod Slovenije in francoski geološki zavod BRGM, se s takim sklepom ne strinjajo, saj zanj preprosto ni dovolj dokazov, potrebne pa bi bile dodatne raziskave.

»Iz vsega skupaj ni mogoče sklepati, da obstaja takojšnja nevarnost oziroma resna grožnja sedanji elektrarni,« je zatrdil direktor Uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar, ki ga je Novšak o dopisu sicer obvestil že dan za tem, ko ga je prejel. »Vpliv na morebitni drugi blok JEK pa me v tem trenutku sploh ne zanima. V tem trenutku drugega bloka ni in je za zdaj tako rekoč na ravni sanj.«

Stritar kljub temu zagotavlja, da bodo zadevo temeljito preučili in od JEK zahtevali dodatne raziskave tveganja z vidika novih spoznanj. »Do zdaj smo pri potresih vedno govorili o pospeških, torej o moči tresenja tal. Tokrat ni govor o tem, da bi bili ti pospeški potencialno večji, kot je bilo mišljeno do zdaj, temveč o potencialnem premiku tal na lokaciji. To bomo morali raziskati.« Za zdaj pa, zagotavljajo v Upravi za jedrsko varnost, ni novih dejstev, ki bi kazala na neposredno nevarnost za obratujoči objekt, zato niso potrebni takojšnji popravni ukrepi.

Ostaja pa grenak priokus, da je bilo vprašanje jedrske varnosti zlorabljeno v druge namene.