Najboljši kandidat

V poplavi kadrovskih potez, ki si jih je v minulih mesecih privoščila do nedavnega vladajoča stranka SDS, izstopa imenovanje direktorja Eko sklada – javnega sklada, ki podjetjem in posameznikom ponuja nepovratna sredstva in ugodna posojila za naložbe v energetsko učinkovitost in varstvo okolja.

Konec januarja je vlada na predlog nadzornega sveta Eko sklada na položaj direktorja za štiriletni mandat imenovala Milenka Ziherla, nekdanjega poslanca SDS in diplomiranega kemika. Nadzorni svet ga je med desetimi kandidati prepoznal za najprimernejšega. Razpisni pogoji niso bili strogi, zahtevani so bili univerzitetna izobrazba, osem let delovnih izkušenj, od teh pet let na vodilnih položajih, in potrdilo o nekaznovanosti. Razpis, objavljen v uradnem listu, pa je dodatno določal, da bodo imeli prednost kandidati z »interdisciplinarnimi znanji o trajnostnem upravljanju naravnih virov, dobrim poznavanjem sistemske finančne zakonodaje ter znanjem iz poslovodenja in organizacije podjetij«.

Od devetih neizbranih kandidatov sta zgolj dva privolila v javno objavo svojega imena. A že ta omejeni nabor je dovolj, da lahko resno podvomimo o strokovnosti izbire. Ziherlova protikandidata sta bila Jure Leben, nekdanji sekretar v Službi vlade za podnebne spremembe, in pa Hinko Šolinc, nekdanji vodja sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na gospodarskem ministrstvu. Oba imata neposredne izkušnje s področij, ki so srce delovanja Eko sklada.

Ziherl naj bi bil sicer izkušnje s področja trajnostnega razvoja pridobil kot član parlamentarnih odborov za kmetijstvo in okolje ter kot predsedujoči parlamentarni skupini GLOBE, ki se na mednarodni ravni ukvarja z vprašanji okolja. Eko sklad pa je, kot je povedal za oddajo Preverjeno, spoznal »leto dni nazaj, ko so mi vgradili dva solarna kolektorja«. Razpis za direktorski položaj naj bi bil opazil povsem po naključju, ko je spremljal dogajanje na spletni strani sklada. »Ne vem, če je moj izbor ravno strankarska zasluga.«

Kandidati so morali ob prijavi na razpis priložiti program dela za štiriletno obdobje. Ziherlov, ki smo ga po več kot enomesečnem zavlačevanju vendarle dobili na vpogled, je spisan na treh straneh, gre za precej preprosto besedilo, v njem pa je uvodoma tehtno zapisal, da bi »z nekaterimi aktivnostmi Eko sklada nadaljeval nespremenjeno, nekatere ukrepe bi prilagodil najnovejšim dognanjem, nekatere bi opustil, ter vpeljal nove aktivnosti«. Med načrtovanimi aktivnostmi za prenovo stanovanjskega fonda je poudaril »zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno izolacijo fasad ter toplotno izolacijo streh in ostrešij«. Kar ni narobe, je pa približno tako, kot bi kandidat za direktorja policije v programu zapisal, da je treba preganjati kriminal. Morda so člane nadzornega sveta prepričale socialne veščine kandidata, ki je v življenjepisu zapisal, da je »pri dosedanjem delu komuniciral z ljudmi različnih kultur in verstev ter se pri tem veliko naučil«.

Ziherl je tako še eden v vrsti zvestih kadrov SDS, ki so pač potrebovali službo. Mesec pred imenovanjem za direktorja je namreč po enem letu nehal prejemati nadomestilo poslanske plače.