Tjaša Zajc

 |  Mladina 14  |  Politika

Specialno izbiranje

Zgrešenost slovenskega načina specializacije zdravnikov

Ko so bile leta 2008 uveljavljene spremembe zakona, ki ureja specializacijo zdravnikov, se je pričakovalo, da bomo hitreje dobili več novih zdravnikov. Po štirih letih smo daleč od tega cilja. Delodajalci ne vedo, koga se jim splača izobraziti in kasneje zaposliti, bodoči zdravniki pa morajo že med študijem ugotavljati, kam se sploh prijaviti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Zajc

 |  Mladina 14  |  Politika

Ko so bile leta 2008 uveljavljene spremembe zakona, ki ureja specializacijo zdravnikov, se je pričakovalo, da bomo hitreje dobili več novih zdravnikov. Po štirih letih smo daleč od tega cilja. Delodajalci ne vedo, koga se jim splača izobraziti in kasneje zaposliti, bodoči zdravniki pa morajo že med študijem ugotavljati, kam se sploh prijaviti.

Do leta 2008 so zdravniki pred specializacijo opravljali sekundariat. Dve leti so spoznavali različne stroke in se šele nato odločili o zase najprimernejši. Tega ni več: danes gredo na specializacijo takoj po strokovnem izpitu. Če uspešno kandidirajo na razpisu Zdravniške zbornice. Tu je naslednja težava: točke, ki jih delajo konkurenčne, izhajajo iz učnega uspeha, priporočil profesorjev, prispevkov na konferencah, objavljenih strokovnih člankov ali prostovoljnega dela. Študenti so torej tako rekoč prisiljeni prostovoljno delati na različnih oddelkih, saj lahko le tako ugotovijo, ali jim specializacija in delodajalec ustrezata. Volonterstvo je mogoče tudi v tujini, česar pa si ne more privoščiti vsak.

Kot navaja dr. Tit Albreht z Inštituta za varovanje zdravja, je gibanje specializantov med specializacijami včasih znašalo od dva do tri odstotke, danes pa je takšnih skoraj deset odstotkov. V neugodnem položaju niso le zdravniki, temveč celotno zdravstvo. Minister za zdravje Tomaž Gantar pravi, da bi potrebovali še 270 specialistov, predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina pa omenja celo pomanjkanje 500 družinskih zdravnikov. Teh je bilo avgusta lani med 5520 aktivnimi zdravniki 958, od tega 226 specializantov. Decembra je bilo razpisanih le 21 novih specializacij za družinsko medicino, oddanih pa 28 prijav. Osem kandidatov se je prijavilo za Ljubljano, kjer pa sta bili le dve prosti mesti. Zbornica sicer nima natančnejših podatkov o kadrovski podhranjenosti, čeprav se na podlagi potreb odloča za razpisovanje specializacij. V njej vedo le, da so poleg družinskih zdravnikov po posameznih regijah bolj iskani še ginekologi, pediatri in gastroenterologi.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.