V električni puščavi kraljujejo mobiteli

Evelyn Namara je 28-letna podjetnica. V družini s štirimi otroki, med katerimi je bila edino dekle, ni nikoli niti pomislila, da bi se izogibala moškim opravilom. Danes se ne ukvarja s poljedelstvom in ni gospodinja kot večina Afričank. V Ugandi je študirala informacijsko tehnologijo, delala je pri mobilnem operaterju, ukvarja se tudi s programiranjem. Je ena tistih mladih posameznikov, ki na celino z razvijanjem tehnologije prinašajo spremembe v razvoju. Ta tam že lep čas ni tabu.

Na celini, kjer je električno omrežje razpredeno le po 20 do 30 odstotkih ozemlja, bo imelo po predvidevanjih raziskovalnega inštituta ABI Research letos mobitele več kot 80 odstotkov prebivalstva. Prava revolucija se je zgodila pred petimi leti, ko se je v Keniji začelo mobilno bančništvo. Ker večina ljudi vsak dan upravlja z majhnimi vsotami denarja, je mobilni operater Safaricom trgu ponudil novo storitev za upravljanje denarja – polog in prenos s telefonom. Večina ljudi nima visokih dohodkov, zato do takrat niti ni uporabljala bank. Družinski člani so se med seboj sporazumevali in denar drug drugemu dostavljali z avtobusi in s poštnimi pošiljkami. Sedaj je to poenostavljeno. Danes si denar, tudi manj kot evro, nakažejo s telefonom, transakcija pa je opravljena v nekaj minutah.

Mobilno bančništvo je spremenilo pogled na mobilno telefonijo in podjetja v Afriki spodbudilo k iskanju dodatnih možnosti. Začeli so se pojavljati inkubatorji za start-up podjetja, za zdaj je to najočitneje v Keniji, Južni Afriki, Ugandi, Nigeriji, Gani, Kamerunu in Ruandi. Tam mladi razvijajo nove mobilne aplikacije, spoznavajo, kako graditi poslovne zamisli, se povezujejo in sodelujejo. Nastajajo številne mobilne rešitve, ki odpravljajo različne, še nedavno velike težave. Precej se jih nanaša na kmetijstvo. Ljudje, ki so HIV-pozitivni, lahko s telefonom preverjajo, kdaj jemati zdravila. Nosečnicam je namenjena aplikacija z opomniki o naslednjih zdravniških pregledih. V letih 2009–2010 je ministrstvo za zdravje v Tanzaniji ob pomoči več podjetij zagnalo aplikacijo SMS for Life, s katero zdravstvene ustanove zbirajo podatke o zalogah antimalarikov in jih pravočasno obnavljajo, s čimer se smrtnost zaradi te bolezni zmanjšuje. Program so že razširili v Kenijo, Kamerun in Gano.

Na celini, kjer je električno omrežje razpredeno po 20 do 30 odstotkih ozemlja, bo imelo letos mobitele že več kot 80 odstotkov prebivalstva.

Pri vsem tem so še vedno težave zaradi pomanjkanja elektrike. Ljudje morajo telefone nositi do lokalnih kioskov za polnjenje ali drugih virov elektrike, kot so generatorji. Eno izmed podjetij, ki se spoprijemajo tudi s tem vprašanjem, je Solar Sister, pri katerem je Evelyn nacionalna koordinatorka za Ugando. Solar Sister med afriškimi ženskami širi uporabo solarnih svetilk, najdražji model pa ima tudi vtič za polnjenje telefona. Zamisel za projekt je nastala po stiku z neko ameriško organizacijo, ki je na šole in druge stavbe postavljala solarne sisteme. »Gre za klasično metodo človekoljubnih organizacij, ki sredstva nekam vložijo, toda svoje naložbe ne predstavijo na pravi način in se ne vključijo v skupnost. Ko se kaj pokvari, propadejo, lokalnim ljudem je za to vseeno. Organizacije pa so čez leto dni presenečene nad svojim neuspehom,« pravi Evelyn. Solar Sister, ki zdaj deluje v Ugandi, Južnem Sudanu, Ruandi, Nigeriji, Tanzaniji in Keniji, se obrne na posamezno žensko. Predstavniki podjetja jih naučijo uporabe luči, kako jih popraviti, imajo tudi delavnice trženja, da se luči širijo naprej. Poleg tega, da prinašajo elektriko za mobilnike, so čista in manj nevarna alternativa zdaj najbolj uporabljenim svetilom – svetilkam na kerozin in svečam. Tu je še veliko potenciala, je prepričana Evelyn. Veliko tehnologij je poceni in bi lahko temeljile na sončni energiji, dodaja.

Afriško gospodarstvo je drugo najhitreje rastoče gospodarstvo in ni neopaženo. Intel in Microsoft v Južnoafriški republiki uvajata programe za povezovanje industrije z diplomanti. IBM, ki je v zadnjih 60 letih pisarne odprl v 20 afriških državah, je avgusta lani v Keniji odprl raziskovalno središče, za katero pričakuje, da bo v petih letih prineslo prve rezultate. V Indiji in na Kitajskem se je podjetju tak odnos obrestoval v desetih letih, saj je že dolgo jasno, da je najbolje, če zamisli za razvoj nekega območja prispevajo domačini. Klasičen človekoljubni način pomoči bogatejših držav je preživet in neučinkovit.

Po IBM-ovih napovedih naj bi samo vrednost trga informacijske tehnologije v Afriki z 8,5 milijarde ameriških dolarjev do leta 2015 narasla na 12,5 milijarde. McKinsey Global Institut pa napoveduje, da bo delež Afričanov s srednješolsko ali visokošolsko izobrazbo do leta 2020 z zdajšnjih 40 zrasel na 48 odstotkov. Izzivov zanje ne manjka in na različnih tehnoloških področjih je mogoče pričakovati napredek in rešitve, ki bodo zrasle iz njihovih, domačih zamisli. Navsezadnje se je tudi mobilno bančništvo Safaricoma v Keniji začelo kot študentski projekt.