Treba je varčevati …

Slovenija je v globoki recesiji, ugotavlja organizacija OECD. Za okrevanje zato priporoča odločnejše reze v socialne izdatke. Tako je treba še naprej postopno zniževati nadomestila za brezposelnost, socialno pomoč in druge oblike socialnih transferjev za brezposelne, še naprej racionalizirati javno zdravstvo, razširiti obvezno zdravstveno zavarovanje na zaposlene študente, zvišati prispevno stopnjo za zdravstvo za upokojence, pa tudi povečati razrede v osnovnem in srednjem šolstvu …

Skratka, OECD svetuje, da se slovenske javne finance uravnotežijo na plečih socialne države, kar pa je po mnenju sindikatov nedopustno. »Glavno sporočilo, ki izhaja iz mnenja OECD, je, da potrebujemo še močnejše sindikate, zato da bi preprečili uveljavitev idej ljudi, ki živijo v drugem svetu,« pravi Dušan Semolič. Naj spomnimo, da se je s spremembami zakona o urejanju trga dela in že prej z zakonom o uravnoteženju javnih financ najvišji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost znižal na 982,50 evra. Prav tako se je znižala višina prejemanja denarnega nadomestila po treh mescih prejemanja.

»Poudarjam, da se vse to dogaja v času, ko imamo več kot 122 tisoč registrirano brezposelnih. In sedaj OECD priporoča, da se ’postopno zniža radodarnost denarnih nadomestil’?! To je res neumestna pripomba, ki pa se še nadaljuje na primeru denarne socialne pomoči in ostalih socialnih transferjev,« opozarja Goran Lukič iz ZSSS. Zakon o uravnoteženju javnih financ je zamrznil osnovni znesek minimalnega dohodka, ki je osnova za izračun denarne socialne pomoči, in sicer na 260 evrov, ta znesek pomeni zgolj 43 odstotkov praga tveganja revščine, ki je v letu 2011 znašal 600 evrov na odraslo osebo. »Da ne govorimo o tem, da se je z zadnjo spremembo socialne zakonodaje mladoletnim dijakom odvzelo štipendije, da se je izjemno znižalo število oseb, ki so upravičene do varstvenega dodatka ter da se je močno povečal nadzor nad prejemniki socialnih transferjev z uvedbo enotne vstopne točke in podatkovne baze. Vse to je povzročilo, da se je v letu 2012 znesek, namenjen za otroške dodatke, denarno socialno pomoč, državne štipendije in varstveni dodatek, znižal za več kot 102 milijona evrov glede na leto poprej. In to v času, ko je jasno, da se povečuje stopnja tveganja revščine,« pravi Lukič.

Če bo nova vlada sledila priporočilu OECD o dodatnem krčenju socialnih izdatkov, sindikatom verjetno ne bo preostalo drugega, kot da takšno uravnoteženje javnih financ izpodbijajo pred ustavnim sodiščem, tako kot so to storili na Portugalskem. Portugalsko ustavno sodišče je te dni znova poseglo v varčevalne ukrepe, ki jih je desnosredinska vlada nameravala uvesti v zameno za mednarodno denarno pomoč. Tako je razveljavilo odpravo regresa za javne uslužbence in upokojence, obdavčitev nadomestil za brezposelne in zmanjšanje bolniških nadomestil. Ker bo portugalska vlada zaradi tega privarčevala 1,3 milijarde evrov manj od načrtovanega, je že napovedala plan B: prihranek namerava ustvariti z dodatnim dvigom dohodninske stopnje.