Eksperimentalna digitalna valuta

S predlogom trojke, ki je kot pogoj za odobritev finančne pomoči Cipru najprej zahtevala, naj država obdavči bančne vloge državljanov, se je zaupanje v banke še okrnilo. Prebivalci najbolj ogroženih držav evroobmočja so v strahu, da ne bi tudi sami postali žrtev »plenjenja« premoženja, začeli razmišljati, kam vložiti denar, da bi se temu izognili. Odgovor jih je nekaj našlo v digitalni valuti bitcoin. Zaradi povpraševanja je njena vrednost v manj kot mesecu dni narasla na 250 ameriških dolarjev za enoto in še raste. Še januarja je bil »kovanec« vreden 13 dolarjev.

Bitcoin je zapletena pogruntavščina. Valuta je decentralizirana – nad njo ne bdi nobena finančna institucija ali vlada in je zato nihče ne more zapleniti ali zamrzniti, niti ne more nihče omejiti njene uporabe, kot se je to na primer zgodilo decembra 2010, ko so Visa, Mastercard in PayPal preprosto nehali nakazovati donacije WikiLeaksu.

Tudi poslovanje je decentralizirano. Poteka prek programske opreme, prek katere se uporabniki priklopijo v bitcoinovo omrežje. Izmenjevanje valute nato poteka podobno spletni izmenjavi filmov, glasbe in drugih podatkov. Da isti »kovanec« ne bi bil poslan na več različnih naslovov in torej zlorabljen, poskrbijo t. i. rudarji, ki potrjujejo transakcije. Pri tem gre za zapletene matematične enačbe, ki jih rešujejo posebej za to prirejeni računalniški procesorji. Za vloženi »trud« – v obliki procesorske moči in porabljene električne energije – so rudarji nagrajeni z manjšimi provizijami od transakcij, ki jih potrdijo, in novimi bitcoini. Tako sta hkrati urejena nadzor in tvorba novih enot valute.

Anonimni snovalec (snovalka?) bitcoina s psevdonimom Satoshi Nakamoto je predvidel, da se emisija novih »digitalnih kovancev« vsaka štiri leta prepolovi. Za zdaj jih je v obtoku okrog 11 milijonov, končno število pa bomo predvidoma dobili leta 2140, ko bo »izkopanih« vseh 21 milijonov enot. Rudarji bodo za potrjevanje transakcij takrat dobivali le še provizijo.

Bitcoinov sicer večina uporabnikov ne proizvaja sama z »rudarjenjem«, ampak jih kupijo na borzi, po ceni, ki jo določa trg. Ko so enkrat v »denarnici« na trdem disku računalnika, lahko ta elektronski denar nakažete vsakemu, ki ima odprt bitcoinski račun, ali pa na spletnih straneh, ki to omogočajo, nakupujete kot do zdaj.

Zaradi omejenega števila enot se bitcoin primerja z zlatom in drugimi rudninami in je zato morda bolj kot valuta dejansko dobrina, s katero se ohranja in prenaša vrednost. Nejc Kodrič, solastnik podjetja Bitstamp, ki se z menjavo bitcoinov ukvarja od avgusta 2011, sedanje zvišanje vrednosti digitalne valute vidi predvsem v povečani medijski pozornosti. Meni, da se infrastruktura bitcoina ni toliko povečala, da bi se lahko tako zelo povečala njegova vrednost, je pa po njegovem logično, da ljudje iščejo alternative sedanjemu sistemu. Pozitivno pri tem nenadnem razcvetu se mu zdi predvsem to, da je bitcoin prišel v »mainstream«, saj verjame v njegove temelje: »Sistem bitcoina ne bo zatajil. V njem je rešeno vse, kar v normalnem sistemu povzroča težave. Lahko pa ga zrušijo špekulanti.«