Veliki kriminalci »z vsemi častmi«

Kriminologi: V Sloveniji večinoma obsojeni le kurji tatovi

Po besedah zaslužne profesorice na ljubljanski pravni fakulteti Alenke Šelih razlog za to, da so v Sloveniji večinoma obsojeni samo manjši kriminalci, tiči v tem, da je odkrivanje majhnega kriminala najlažje in ker je za to policija najbolj usposobljena. Na drugi strani je za dejstvo, da je obsojenih dokaj malo t. i. belih ovratnikov krivo to, da je omenjeni kriminal "težje odkrivati in procesirati, ker gre za ljudi, ki imajo veliko moč in veliko sredstev", je dejala na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v okviru konference. Za odkrivanje primerov velikega kriminala je po njenih besedah potreben tudi "posebej usposobljen tožilski in policijski aparat", ki pa smo ga v Sloveniji dobili šele pred leti.

Problem v Sloveniji je, da so v veliki meri obsojeni manjši kriminalci, t. i. kurji tatovi, medtem ko je obsodb s področja velikega kriminala malo, menijo udeleženci kriminološke konference. Šelihovi je pritrdil raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti Zoran Kanduč in dodal, da so v zaporih večinoma ljudje iz nižjih slojev. Nekaznovanost ljudi, ki so vpleteni v gospodarski in finančni kriminal, je po njegovi oceni škandalozna. Opozoril je tudi, da se te ljudi v medijih in družbi še vedno obravnava "z vsemi častmi". "Nastopajo v medijih, govorijo, kot da ni nič narobe, pri tem pa navajajo, da še niso bili pravnomočno obsojeni," pravi Kanduč.

Na vprašanje, zakaj je prišlo do tako velikih primerov gospodarskega in finančnega kriminala, Šelihova pojasnjuje, da zato, ker svoje vloge niso odigrali nadzorni sveti in zakonodaja, ki je takšna ravnanja omogočala. Pri tem je kot primer navedla možnost zastave delnic podjetja, ki se ga je kupovalo, česar zakonodaja ni izrecno prepovedovala. Dekan Fakultete za varnostne vede Gorazd Meško je opozoril, da bi bila za preprečevanje tovrstnega kriminala potrebna predvsem preventiva. Direktor že omenjenega inštituta Matjaž Jager pa je dejal, da ministrstvo za notranje zadeve pri tem ne bi smelo biti osamljeno, pač pa bi morala preventivo izvajati tudi druga ministrstva.

Sicer pa je Jager prepričan, da je kriza pri odkrivanju gospodarskega in finančnega kriminala delovala "kot oseka, ki je razgalila veliko tistega, kar se je dogajalo pod gladino", prav tako pa je prišlo do spremembe politične volje za preiskavo tovrstnih dejanj. To po njegovih besedah tudi pojasnjuje dejstvo, da je bilo v zadnjem času razkritih toliko primerov omenjenih kaznivih dejanj.

Vsakoletna nacionalna kriminološka konferenca z naslovom Kriminaliteta, nered in družbeno nadzorstvo v času ekonomske krize - kriminološke refleksije je potekala na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani, na njej pa so spregovorili o več vidikih kriminalitete. (STA, mm)