Nepravno varčevanje

Ustavno sodišče je pred nekaj tedni presodilo, da je selektivno znižanje pokojnin na podlagi lani sprejetega zakona o uravnoteževanju javnih financ neustavno, in Slovenija bo morala po nekaterih izračunih oškodovanim upokojencem vrniti okoli 23 milijonov evrov. Ni bil problem zniževanje pokojnin, pač to, da so jih znižali samo določenim skupinam brez pravno prepričljivih pojasnil. Nato je višje socialno in delovno sodišče odločilo, da je država dolžna delavcem v javnem sektorju skupaj z obrestmi povrniti tudi neizplačana plačna nesorazmerja za obdobje od oktobra 2010 do maja 2012.

Morebitni strošek je ocenjen na 170 milijonov evrov, če bi z zahtevki uspeli vsi zaposleni v javnem sektorju, oz. na 35 milijonov evrov, če jih bo dobilo samo del javnih uslužbencev. Država sicer zahteva revizijo postopka. Država je bila te dni na sodišču poražena še tretjič. Javnim uslužbencem bo morala vrniti razliko do lanskega polnega regresa. Če bo regres vrnjen samo tistim, o katerih je za zdaj odločalo sodišče, torej članom SVIZ-a, naj bi strošek znašal okoli 12 milijonov evrov, če bo vrnila vsem javnim uslužbencem, kar bi bilo prav, pa približno 52 milijonov evrov. Vse to se je zgodilo po tem, ko nas je politika prepričevala, da je treba varčevati, pa naj stane, kar hoče. In bo stalo.

Bodimo realni. Vprašanje je, koliko desetin milijonov evrov bo nazadnje res izplačanega. Pri javnih uslužbencih in njihovih plačnih nesorazmerjih ga lahko precejšen del »izgine« med pogajanji o novih prihrankih, ki jih je ravno začel minister Gregor Virant.

A odločitve sodišč so nedvoumne. Državo so opozorile, da je vzdržnost proračuna morda res usodnega pomena, za demokracijo pa je prav tako pomembno, da država spoštuje zakone, ki jih sprejema. Bolj modro je prisluhniti pridržkom ob ustavnih nejasnostih, kot je bilo recimo pri zujfu, kakor pa avtoritarno sprejemati zakone in ukrepe, za katere se že vnaprej ve, da so sporni. A pravne težave zaradi ihtavih varčevalnih ukrepov niso le slovenska posebnost. Portugalsko ustavno sodišče je konec marca razveljavilo varčevalne ukrepe, tudi znižanje plač in pokojnin, s katerimi naj bi Portugalska ugodila zahtevam trojke. V Latviji je bilo podobno. Tamkajšnje ustavno sodišče je razveljavilo znižanje pokojnin, ki ga je vlada sprejela na začetku gospodarske krize. Sodišča vladam sporočajo, da morajo kljub krizi delovati znotraj lastnih pravnih pravil in ustave.

Pravno okolje zagotavlja pravice, pravo skrb, da so temeljne vrednote v družbi upoštevane, recimo vrednote sorazmernosti in pravičnosti. Sodišča ne gledajo podrobnosti iz državnega proračuna in ne tehtajo med temi in onimi milijoni, med pravicami do regresa in željo po novih investicijah. Sodišča sodijo po pravnih normah (četudi včasih nenavadno). Če je nekdo kljub utemeljenim pripombam pravne stroke zavestno sprejel sporne zakone, je odgovoren za posledice, ki so nastale. Bolj kot javna blaginja so ga zanimali kratkoročni politični učinki in fiktivno uravnotežene proračunske bilance.

Odločitve sodišč relativizirajo velike varčevalne dosežke Janševe vlade. Ponekod se jim je uspelo dogovoriti s sindikati. Drugod pa so v imenu varčevanja zavestno kršili zakonodajo in ustavo.