Toplogredni plini – GRATIS!

Evropski poslanci so ta teden tako rekoč pokopali enega paradnih projektov Evropske unije za boj proti podnebnim spremembam. Glasovali so proti izrednemu posegu v evropsko shemo za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov (EU ETS), s katerim bi sistemu, ki naj bi prek tržnih mehanizmov spodbujal industrijsko vlaganje v čistejše tehnologije, vrnili vsaj nekaj vpliva.

Trgovalna shema je bila zamišljena kot orodje, s katerim bi prek arbitrarnega določanja količine dovoljenih letnih izpustov umetno ustvarili omejeno ponudbo pravic do izpustov, s tem pa leto za letom zniževali količino izpustov in zviševali njihovo ceno. A ravno v trenutku, ko je shema EU ETS začela delovati, nas je zajela gospodarska kriza. In ponudba emisijskih kuponov, ki jih je EU določila na podlagi izpustov iz preteklih (konjunkturnih) let, je bila na trgu naenkrat večja od povpraševanja. Nekatera, predvsem jeklarska podjetja so zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje v kriznih letih z gorami emisijskih kuponov, ki so jim ostali, celo mastno zaslužila. Del presežka kuponov iz let najhujše krize je še vedno na trgu, to pa zelo znižuje njihovo ceno, ki znaša okoli pet evrov za tono CO2. Za kakršnekoli resne okoljske učinke bi morala biti po mnenju strokovnjakov cena vsaj približno 30 evrov.

Evropska komisija se problema presežne ponudbe vsekakor zaveda. Zato je pripravila predlog, po katerem naj bi začasno zamrznili dražbe 900 milijonov emisijskih kuponov, s čimer bi ponudbo na trgu zmanjšali za približno četrtino in s tem umetno zvišali ceno onesnaževanja. A evropski poslanci, ki so bili glede tega vprašanja zelo neenotni, so v torek glasovali proti predlogu komisije. Analiza glasovanja je pokazala, da so bili jeziček na tehtnici predvsem glasovi britanskih in italijanskih evroposlancev, ki so glasovali v nasprotju s stališči svojih vlad. Argumenti za in proti so si bili zelo podobni. Zvišanje cen emisijskih kuponov bi vodilo v zviševanje cen energije in s tem zmanjševanje evropske konkurenčnosti ter izgubo delovnih mest, kot je vztrajala evropska poslanka SDS Romana Jordan, hkrati pa bi nadaljnje neučinkovito delovanje sheme EU ETS ogrozilo vlaganje v čistejše tehnologije in s tem povezano ustvarjanje novih delovnih mest, kot je bila v razpravi prepričana njena strankarska kolegica Zofija Mazej Kukovič.

Strokovnjak za energetiko dr. Peter Novak se je pred časom v intervjuju za Mladino postavil na stran Jordanove. »Ali menite, da bo svetovno gospodarstvo sledilo evropskim željam in emisijam postavilo ceno nekaj deset evrov za tono? Nemogoče. Gospodarstvo EU tega ne bi zdržalo. In tudi evropski politiki se bodo prisiljeni umiriti.« Očitno je med poslanci prevladalo mnenje, da boj proti podnebnim spremembam in gospodarska rast le ne greste tako z roko v roki, kot smo bili navajeni poslušati. In da je treba gospodarstvu dati prednost.

Odločitve poslancev so se pri Gospodarski zbornici Slovenije pričakovano razveselili, saj naj bi bila slovenska energetsko intenzivna industrija sicer ogrožena. Dodali so še, da mora shema EU ETS »kot tržni mehanizem ostati stabilna, predvidljiva in stroškovno ugodna«. Predvsem to zadnje se zdi najpomembnejše, hkrati pa tudi najbolj v neskladju s prizadevanji za zniževanje količin izpustov. »Evropski poslanci so podprli nadaljnje onesnaževanje in zavrnili varovanje podnebja,« pravi Urška Žmauc iz društva za sonaravni razvoj Focus.

Cena emisijskih kuponov se je takoj po objavi znižala za kar 40 odstotkov in se ustavila pri rekordno nizki vrednosti, pod tremi evri za tono CO2.