Malo denarja, malo muzike

Ker je sedem fakultet Univerze v Mariboru lani poslovalo s primanjkljajem, zaradi varčevanja prejšnje vlade pa za letos predvidena sredstva ne bi bila dovolj za izvedbo drugostopenjskih bolonjskih programov, je svet univerze predavateljem v podpis poslal izjavo, s katero naj bi se zavezali, da bodo del predavanj opravili brezplačno. Varovati študente, ki so se na posamezne programe vpisali (tudi) zato, ker so ti dvostopenjski, je plemenito. A mučen položaj, v katerega bi bili potisnjeni zaradi morebitne neizvedbe načrtovanih programov, je bil v tem primeru uporabljen za izsiljevanje predavateljev. Temu so se v začetku aprila s kratkim protestom uprli oboji.

Da krčenje sredstev za visoko šolstvo znižuje kakovost študija in uničuje univerze, so od 15. do 20. aprila na fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani opozarjali študentje in drugi. V sklopu tedna Svobodne univerze, kot so poimenovali protestno akcijo, so pripravili več predavanj, okroglih miz in drugih aktivnosti, s katerimi so ustvarili prostor za razpravo in razmislek o vlogi univerze v družbi.

Ene od javnih tribun se je udeležil tudi novi minister za visoko šolstvo Jernej Pikalo in povedal, da o šolninah, ki jim študentska javnost nasprotuje, še ne razmišljajo. Za zdaj nameravajo le uresničiti sklep državnega zbora, ki je po decembrskih protestih šolnikov univerzam ponovno dodelil 16 milijonov evrov sredstev, že odvzetih zaradi varčevanja. A dolgoročno to ne bo dovolj, saj bi za normalno izvedbo študijskih programov zgolj ljubljanska univerza letos potrebovala dodatnih deset milijonov evrov, prihodnje leto pa 15.

Ob koncu tedna Svobodne univerze so zato organizatorji prebrali memorandum o javni univerzi, ki od državnega zbora in vlade zahteva, naj zagotovita sredstva za izvedbo vseh bolonjskih programov, s petim letnikom vred. Kot so zapisali v študentski organizaciji Iskra, samo finančno neodvisne izobraževalne institucije omogočajo neodvisno kritično misel in so zato lahko edine prostor napredka in jamstvo demokratične družbe. Sedanja ureditev, ko je financiranje študijskih programov odvisno od »dobre volje« vladajočih, se mora spremeniti, menijo pobudniki, ki zato zahtevajo rebalans proračuna za leto 2013 in sprejetje ustrezne zakonodaje. Nujno se morajo izboljšati tudi delovne razmere začasno zaposlenih na fakultetah.

Memorandum, ki ga je na spletu za zdaj podpisalo okrog 1700 ljudi, podprla pa ga je tudi Barbara Seme, pobudnica protestnega shoda proti pritiskom na mariborske profesorje, prihaja ob pravem času. »Vegradizacija« javnega visokega šolstva je v polnem teku, ustavi jo lahko le država. Izredna profesorica mariborske Filozofske fakultete in sindikalistka Marija Javornik Krečič, ki zaradi nasprotja interesov ni hotela sodelovati v komisiji za sanacijo mariborske univerze, je od rektorja Danijela Rebolja in dekana Filozofske fakultete Marka Jesenška dobila uradno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.