Bolivarska revolucija se nadaljuje

Slovenske nevladne organizacije zahtevajo priznanje izidov volitev v Venezueli

Venezuela po predsedniških volitvah, ki so prvič v zadnjih 16 letih potekale brez Huga Chaveza, ostaja na poti bolivarske revolucije, katere cilj je preoblikovati venezuelsko družbo v socialistično. Tako zatrjuje novi predsednik te države, sicer tesni sodelavec pokojnega Chaveza, Nicolas Maduro, ki bo nadaljeval politiko »socializma za 21. stoletje«. V inavguracijskem govoru je, značilno za zanosne revolucionarje, potrdil, da Chavez »ostaja nepremagljiv in še naprej dobiva bitke«.

Maduro je premagal opozicijskega nasprotnika Henriqua Caprilesa za 1,6 odstotka glasov. Toda Capriles je zahteval ponovno štetje glasov, nacionalna volilna komisija pa tega najprej ni odobrila, saj naj bi bile volitve – tudi po mnenju tujih organizacij, kot je ameriški Center Jimmyja Carterja – potekale transparentno in brez večjih nepravilnosti. Izide volitev so že potrdile francoska, španska in portugalska vlada, Združene države Amerike pa tega še niso storile. Po besedah poznavalcev naj bi bile prav ZDA takoj po volitvah pomagale opoziciji zasnovati državni udar, enak tistemu iz leta 2002, ko je moral Hugo Chavez za nekaj časa prepustiti oblast svojemu nasprotniku.

Toda po besedah Nestorja Lopeza, odpravnika poslov na veleposlaništvu Bolivarske republike Venezuele v Ljubljani, so bile oblasti na poskus državnega udara dobro pripravljene. Po njegovih besedah je Poveljstvo proti državnemu udaru, ki je nastalo v Caracasu zaradi izkušenj iz preteklosti, preprečilo prevzem oblasti. Veliko ljudi, ki so bili odgovorni za izgrede, so prijeli in aretirali. Maduro je podprla tudi Unija južnoameriških narodov (Unasur). Poleg tega so na ulicah potekali mirni protesti Madurovih podpornikov, ki so pozivali k miru. »Razlog, da ZDA niso priznale izidov volitev, je morda v tem, da želijo Venezueli vsiliti svojo neoliberalno agendo. Požiganje bolnišnic in lovljenje Kubancev, ki delajo v Venezueli, so fašistična dejanja in načrtno ustvarjanje nestabilnosti v državi, da bi preprečili vladanje legitimno in legalno izvoljeni vladi, kar bi desnici pomagalo, da bi se zavihtela na oblast,« pravi Lopez.

Prejšnji četrtek pa so se vendarle odločili drugače, saj je predsednica državne volilne komisije Tibisay Lucena napovedala revizijo, v katero bo vključenih 46 odstotkov glasov, ki jih po volitvah še niso preverili. »Nikakor ni mogoče tega razlagati kot štetje glasov,« je poudarila.

Maduro in bolivarska revolucija v Venezueli pa imata očitno privržence celo v Sloveniji. Delavsko-punkerska univerza, Ministrstvo za civilno družbo, Krščanski socialisti Slovenije, Mreža za neposredno demokracijo, Neposredna demokracija zdaj, Rdeči radikali, Socialni center Rog in stranka TRS so v ponedeljek pripravili protestni shod Solidarnost z Bolivarsko republiko Venezuelo. Pohod so začeli na Kongresnem trgu, se ustavili pred poslopji vlade in parlamenta in oba organa pozvali »k takojšnjemu priznanju legitimne in demokratično izvoljene venezuelske vlade«. Pred veleposlaništvom ZDA so prebrali poziv, »naj se ZDA nemudoma nehajo vmešavati v notranje zadeve Venezuele in tudi drugih latinskoameriških držav, ki jih, precej očitno zmotno, še vedno smatrajo za svoje dvorišče«. Rok Kogej iz Delavsko-punkerske univerze je dejal, »da so bile volitve po vseh standardih demokratične, če pa že obstajajo pozivi k ponovnemu štetju glasov, se lahko to tudi zgodi, oblasti držav, ki dvomijo o Madurovi zmagi, pa naj počakajo na izide preverjanja, ne pa da podžigajo proteste opozicije, kar zdaj počnejo Američani«.