Boštjan Napotnik

 |  Mladina 17  |  Konzum

(Samo za) velike ribe

Krpan, Ljubljana

  • ocena: 3 / 5

Karpačo in tatarski

Karpačo in tatarski

Gostilna Krpan
Ob Ljubljanici 24, Ljubljana
Tel.: 01 521 12 20
www.gostilna-krpan.si
Vinska trta pod Krpanovo gradelo žari od ponedeljka do sobote od poldneva do polnoči.

Fino:
špageti z vongolami
gamberi v pikantni omaki

Ne tako fino:
surove artičoke

Za morski cikel hladna-topla-glavna-sladica boste ob ljubljanski reki odšteli dobrih 65 evrov.

V Konzumovem arhivu slovenske gostinske zgodovine hranimo kar nekaj prvoosebnih pričevanj o prijetnem vonju z vinsko trto kurjenega žara ter nanj položenega morskega življa, ki se širi z brega Ljubljanice, na isto lokacijo pa se nanašajo tudi dokumenti o krojenju zaključnih številk na računih po meri zvezdniške klientele, ki je tam rada trošila pred dekado ali dvema.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Boštjan Napotnik

 |  Mladina 17  |  Konzum

  • ocena: 3 / 5

Karpačo in tatarski

Karpačo in tatarski

Špageti z vongolami

Špageti z vongolami

Gostilna Krpan
Ob Ljubljanici 24, Ljubljana
Tel.: 01 521 12 20
www.gostilna-krpan.si
Vinska trta pod Krpanovo gradelo žari od ponedeljka do sobote od poldneva do polnoči.

Fino:
špageti z vongolami
gamberi v pikantni omaki

Ne tako fino:
surove artičoke

Za morski cikel hladna-topla-glavna-sladica boste ob ljubljanski reki odšteli dobrih 65 evrov.

V Konzumovem arhivu slovenske gostinske zgodovine hranimo kar nekaj prvoosebnih pričevanj o prijetnem vonju z vinsko trto kurjenega žara ter nanj položenega morskega življa, ki se širi z brega Ljubljanice, na isto lokacijo pa se nanašajo tudi dokumenti o krojenju zaključnih številk na računih po meri zvezdniške klientele, ki je tam rada trošila pred dekado ali dvema.

A časi bonvivantskega razkazovanja, o katerih izčrpno in eksplicitno pričajo številne fotke na Krpanovih stenah, so, kot je moč soditi po v soboto zvečer popolnoma prazni jedilnici, minili. Prvi od možnih vzrokov praznine nam je padel v uho – s precej glasnim nažiganjem programa komercialne radijske postaje pač tvegaš zmanjšanje teka pri gostih. Tudi začetek odnosa s strežnim osebjem ni bil ravno obetaven, a sta se starošolska naveličanost in obvladaška odrezavost do konca večera vendarle stopili v čisto prijazno kramljanje.

Je torej mogoče razlog za praznino iskati v slabo pripravljeni košti? Pravzaprav ne. Dva ribja namaza, ki naj bi opravičila strošek pogrinjka, sicer nista bila noben presežek in blag okus na tanke rezine narezanih surovih artičok so družno zgazili limonin sok, rdeči poper in rukola. A na vzporednem hladnem krožniku zložena brancinov karpačo, predvsem pa z baziliko začinjen in na rezini limone postrežen tunov tatarski sta bila res sveža in lepo odišavljena. Najboljša momenta večera sta bila bržkone točno na zob kuhani in z veliko svežega peteršilja pripravljeni špageti z vongolami ter v pikantno rdečo paprično-paradajzasto salso vloženi veliki, sladki repi gamberov. In težko bi podali kakšen ugovor zoper sočen, zelo kavnat, v kozarcu pripravljen tiramisu in korektno sacherico. Tudi z rombom z znamenitega z vinsko trto kurjenega žara ni bilo narobe nič – razen, da je bil vsaj dvakrat prevelik. Ha, porečeš, pa bi vzel manjšo ribo. Saj bi jo, a so bili prezentirani brancini in orade še večji.

In tu smo locirali glavni Krpanov problem: pri takih cenah bi se pač spodobilo bolj pomujati pri iskanju ribovja v različnih velikostnih razredih ali kako drugače poskrbeti za alternativne opcije pri glavnih ribjih jedeh. S prepričevanjem, da vendarle niso tako velike, omizju dveh prodajati ribe, ki so dovolj velike za štiri, je pač zelo kratkovidna politika, ki se konča najkasneje z izdanim računom. Pri 33 evrih za porcijo romba gotovo zaboli glava tudi tiste, ki jedo na službene stroške. In naslednjič denar nesejo drugam.