5. Vseslovenska ljudska vstaja - dan upora proti tiraniji neoliberalizma

Ob napovedani 11. uri se je na Kongresnem trgu v Ljubljani začela 5. Vseslovenska ljudska vstaja. Nekaj sto ljudi je s seboj prineslo zastave, na katerih je stisnjena pest, in transparente z napisi kot 'Še ena gnila vlada, narod pa strada' in 'Oblast ljudstvu' ali pa morda najbolj zgovoren: 'Vsaka država ima mafijo, pri nas ima mafija državo'. Na prejšnjih vstajah so prevladovali pozivi k odstopu vlade, tokrat pa so najbolj izraziti napisi proti povampirjenosti kapitalizma in neoliberalizmu, ki kritizirajo oblast nasploh. Današnje proteste naj bi opazovali tudi predstavniki urada Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za demokratične institucije in človekove pravice, del organizatorjev pa opozarja, da naj bi danes potekala celo dva shoda. Prvi v organizaciji VLV, drugega z začetkom ob 15. uri pa naj bi pripravljale druge vstajniške skupine.

Že dan pred vstajo so aktivisti Gibanja VLV izobesili dva transparenta: prvega nad grajskim predorom ob Karlovški cesti, drugega ob Litijski cesti, nasproti parka Kodeljevo. S prvim so pozivali ljudi k udeležbi na vstaji, z drugim pa ljubljanskega župana Zorana Jankovića k odstopu. Organizatorji so si za peto Vseslovensko ljudsko vstajo namenoma izbrali dan upora proti okupatorju, saj pravijo, da se bo tako vstaja simbolično zgodila na dan, 'ko smo vstali'. Na družbenem omrežju Facebook je udeležbo napovedalo več kot 1.700 ljudi.

»Ljudje nas nagovarjajo, da moramo iti v stranko. V tem trenutku ne moremo reči, da bomo to storili. Začeli smo kot protestniki in naš cilj je pritisk na politiko, ki očitno ni dovolj sposobna,« je povedal predstavnik Gibanja VLV Uroš Lubej in dodal, da ima aktualna vlada resen problem z Zoranom Jankovićem in korupcijo. »Ni videti, da bi bili dovolj sposobni, da bi izvedli dolgoročne ukrepe, ki bi nam pomagali. Želja poslancev je, da obdržijo privilegije kolikor dolgo sele  da. Poslanci bodo podprli svojo vlado. Trenutno volitev še ni na vidiku, a mislim, da je ljudstvo pokazalo, da ne podpira politikov.« Lubej je zanikal govorice, da za VLV stojijo strici iz ozadja in jih označil za neumnost. Po njegovem vse vstajniške skupine menijo, da je politika skorumpirana in da trenutni varčevalni ukrepi niso pravi. 

Ob prihodu članov pevskega zbora Pinko Tomažič je zadonel glasen aplavz, partizanski pevski zbor pa je začel s pesmimi Hej brigade, Na juriš in Bella Ciao.  Med protestniki se je pojavil tudi zgodovinar Joze Pirjevec. Predstavnik Gibanja VLV Uroš Lubej je povedal, da je z udeležbo na vstaji zadovoljen. "Glede na to, da je bilo veliko skepse, sem se bal, da bomo prišli na trg samo tisti, ki smo bili v teh zadnjih mesecih bolj izpostavljeni. Ampak vidim, da je prišlo kar lepo število ljudi in da je vzdušje pravo, pozitivno," je dejal. Po njegovih besedah ta oblika protesta počasi zamira. "Ne bo več prišlo 20.000 ljudi, vsaj dokler se ne pokažejo neki realni učinki nove vlade. Je pa nemogoče, da bi se civilna družba ustavila na tej točki, ker je bila stvar tako močno pognana v tek," je izjavil.

 Večina protestnikov se je nato podala na pohod po središču prestolnice. S Kongresnega trga, kjer so se zbrali, so se odpravili do ljubljanskega Magistrata, kjer so župana Zorana Jankovića pozvali k odstopu in prebrali svoje zahteve. Pred ljubljansko mestno hišo so protestniki vzklikali in žvižgali v znak protesta Janković in prebrali svoje zahteve. Med drugim so zahtevali, da gredo politiki najkasneje v roku šestih mesecev po zaupnico pred ljudstvo, torej na volitve. Podpisniki zahtev so izpostavili tudi nujne ukrepe proti politični in sistemski korupciji in klientelizmu, tako so zahtevali okrepitev pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), uveljaviti se morajo tudi predlogi KPK, ki bodo omogočali učinkovit nadzor nad premoženjem funkcionarjev, tudi v tujini. Zahtevajo spremembo zakonodaje na področju financiranja strank, ki bo omejila korupcijo.

 Prav tako je bilo slišati zahteve po transparentnost pri porabi javnega denarja in pri kadrovanju na državni in občinski ravni ter v državnih podjetjih. Ter da se takoj pristopi k reformi javnih naročil, s poudarkom na transparentnosti in preprečevanju klientelizma, pa tudi, da se v aplikacijo Supervizor vključijo transakcije podjetij v državni lasti. Zahteva se javna objava vseh imen nadzornikov in predstavnikov občin in države v podjetjih v državni lasti in objava njihovih kompetenc za opravljanje funkcij. Nujen je takojšen umik politikov, ki jih bremenijo utemeljeni sumi korupcije in klientelizma, še posebej, če jih bremenijo pravnomočne obtožnice, poročila KPK ali obtožnice zaradi zlorabe položaja. Tudi takojšen sprejem etičnega kodeksa in vzpostavitev razsodišča za poslance, sodnike in tožilce je bila ena od zahtev, ki so jih prebrali pred Magistratom – poleg zavzemanja za več neposredne demokracije in instrument ljudske nezaupnice, s katerim bi lahko odpoklicali neetične funkcionarje. Ena od poglavitnih zahtev 5. VLV je bila tudi alternativa neoliberalističnim ukrepom ter sprememba uničevalne politike varčevalnih ukrepov po diktatu Evrope, ki ljudi potiska v revščino in razgrajuje javni zdravstveni, šolski in kulturni sistem. Namesto hitre privatizacije naj se uveljavi odgovorno vodenje podjetij, so še izpostavili protestniki.

 Protestnike na pohodu spremljajo tudi policisti, ki so tako kot ob prejšnjih vstajah zavarovali tudi območje okoli parlamenta. Policija je tudi potrdila, da za zdaj ni bilo še nikakršnih izrednih dogodkov ali izgredov. Na družbenem omrežju Twitter se je na vstajo odzval tudi predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša. Zapisal je, da se težišče t.i. vseslovenske ljudske vstaje »prenaša na zunanjega sovražnika in domače izdajalce. Levi fašizem pa F21 prodaja kot demokratični socializem. T.i. demokratični socializem pod Kučanom smo že imeli: bencinski boni, hiperinflacija, streljanje na meji, uravnilovka in Brioni za CK ZKS,« je zapisal na Twitterju.

 Protestniki s transparenti in vzkliki zahtevajo oblast ljudstvu, prav tako so zapisali, da hočejo »strokovnjake, ne strankarske bedake«. Sporočajo tudi: »Odpustimo trojko, ne ljudi,« od tajkunov in elit pa zahtevajo vrnitev "pokradenega ljudem". Uroš Lubej iz gibanja VLV je dejal, da gre za pritisk na obstoječo politiko. Ob tem je dodal, da je imel nekdanji premier Janez Janša »sposobnost, da je ljudi spravil na ulice s svojo politiko in odnosom do ljudi, tako da je bila ta jeza gotovo večja takrat, kot je zdaj«. Prepričan je tudi, da je zaupnica vladi, ki je napovedana za naslednje leto, navaden blef. Sam namreč na to ne računa, saj je prepričan, da bodo poslanci želeli obdržati privilegije. »Mislim, da je slovenska javnost dovolj jasno pokazala, da v obstoječo politiko nima pravega zaupanja, in mislim, da potencial za novo stranko je,« je dejal. Ob tem dodaja, da mora biti čas za ustanovitev stranke dovolj dolg, da se pripravijo na volitve.

 Božidar Flajšman iz Odbora za pravično in solidarno družbo in Solidarnosti pa je dejal, da če se bo formirala stranka s kompetentnimi ljudmi in programom, ki bo jasno nakazal, kaj želijo in kako želijo to doseči, bi imela lahko uspeh na prihodnjih volitvah. "Vsaj osebno si želim, da bi do tega prišlo. Zagotovo bo zamujena priložnost, če se ne bo formirala stranka iz tega gibanja," je dejal. Matjaž Hanžek iz gibanja TRS pa je izjavil, da protestira zato, ker oblast še vedno noče videti, da ji je že davno potekla legitimnost in ker ta oblast nadaljuje z ukrepi, ki jih je že uvajala vlada Janeza Janše. Prepričan je, da se bo iz nekih delov vstajniškega gibanja rodila tudi kakšna stranka ali pa se bodo ljudje pridružili kakšni drugi stranki. "Skrajni čas je, da se upremo tem neoliberalnim ukrepom in zahtevamo od oblasti, da poda razvojni program. Vidimo, da že leta in leta nobena od oblasti ne razmišlja o razvoju, zaposlovanju, o tem, kako kapital znanja odhaja v tujino, zanima pa jih samo finančni kapital," je dodal.

 Protesta se je v svojem imenu udeležil tudi sindikalist Branimir Štrukelj, ki je povedal, da je izjemno pomembno, da se izražanje ljudstva, ki je nezadovoljno z razmerami, ohranja. »Mislim, da je v tem trenutku najbolj kritično, čemur bi morali nasprotovati, vpis fiskalnega pravila v ustavo in nasprotovanje tistim spremembam referendumske zakonodaje, ki izrazito ožijo možnost državljanov, da bi neposredno posegli v ključne odločitve te države. To se mi zdi obrat, ki bo še okrepil politične elite in vodstva političnih strank,« je dejal. Prepričan je, da protesti ne bodo zamrli, ker se nič bistvenega v reševanju krize ne spreminja. »Sredstva ostajajo ista, res pa je, da nam zdaj ne žugajo od jutra do večera in grozijo. Vendar pa po vsebini kakšnih bistvenih sprememb ne vidim,« je dodal. 

Skupina protestnikov se je okoli 15. ure zbrala pred poslopjem parlamenta na Trgu republike, ki ga je policija ogradila do polovice, del pa jih vztraja na pohodu po središču Ljubljane, kjer opozarjajo na stanovanjsko problematiko. Na Trgu republike je bilo približno 150 ljudi, odmevale pa so uporniške pesmi. Skupina protestnikov je zažgala kartone, na katerih so bila napisana imena političnih strank, in transparent, na katerem je pisalo, da so korenine vsega zla v evru. Policija je ob prihodu protestnikov okrepila enote ob ograji, zaprli so tudi Šubičevo ulico mimo parlamenta. Del protestnikov je sicer še vedno na pohodu po prestolnici, med drugim so šli mimo Banke Slovenije in sodne palače. Izražajo protest proti kapitalizmu in opozarjajo na številna prazna stanovanja in hkrati na stanovanjsko problematiko. Vzklikajo, da je stanovanje pravica, ne privilegij. Med protestniki je zakrožil letak z napisom "Stop privatizaciji skupnih prostorov", na katerem opozarjajo, da je v Ljubljani veliko praznih stanovanj, po drugi strani pa veliko ljudi nima prostora za svoje delovanje in druženje in da jih je "tok privatizacije nasilno izrinil iz prostorov".

Protestniki so nato zasedli nekdanji Kino Triglav v ljubljanskih Mostah. Kot so dejali, gre za direktno zasedbo praznega prostora, in prostor polepili z napisi 'Naša last'. Po napovedih naj bi kmalu predvajali dokumentarni film Razlogi za bes o treh vstajah, ki so bile v zadnjih šestih letih v Koebenhavnu, v Atenah in na Kitajskem. Na predstavitvenem letaku dokumentarnega filma je zapisano, da se vstaje ne dogajajo samo pri nas. V preteklem desetletju se je po svetu zgodilo več ljudskih nemirov kot v 60. letih prejšnjega stoletja. »Danes veje nov veter upora. Skvoterji in ulični umetniki v Koebenhavnu, študenti in dijaki v Atenah, tovarniški delavci na Kitajskem. Razlogi za njihovo nezadovoljstvo so drugačni, odgovori pa podobni. Morda se lahko iz njihovih zgodb naučimo to, da smo vsakič, ko se upremo tistim, ki upravljajo z našimi življenji, del svetovne vstaje proti obstoječemu sistemu,« je še zapisano. 

Namen akcije je bil osvobajanje prostorov, ki so zapuščena, propadajo in so v lasti mogotcev, je dejal eden od protestnikov Irfan Beširević. Po njegovih besedah je bil Kino Triglav "naš kino, od ljudstva, narodni kino in zdaj tukaj stoji, propada", je izpostavil in ob tem dodal, da hkrati vstajniki in druga gibanja nimajo prostorov za sestanke. Zato so se odločili, da danes zavzamejo Kino Triglav in s tem začnejo "osvobajati prostore, v prihodnosti tudi stanovanja". "Ljudje so brez stanovanj, živijo na ulicah, stanovanja pa prazna in propadajo," je poudaril. Aktivist in poznavalec družbenih gibanj Andrej Pavlišič je dodal, da je vseslovenska ljudska vstaja prevzela veliko različnih praks. Za takšno potezo pa so se odločili, ker želijo pokazati, da je "lahko vstajniška politika tudi nekoliko drugačna od golega stanja pred parlamentom, od zahtevanja, od naslavljanja oblasti ..."

"Ta akcija je direktno prevzemanje prostora v skupno uporabo, ki izhaja iz naših realnih potreb in želja. Ta akcija je izraz splošne družbene potrebe, da krizo, sredi katere smo, razrešimo na način, ki bo upošteval temeljne potrebe in želje ljudi, ne pa interesov kapitala," je dodal Pavlišič. Na Policijski upravi Ljubljana so pojasnili, da je bil objekt odklenjen in odprt in ni prišlo do vloma, zato policija tudi ni ukrepala.

Na proteste so se znova odzvali tudi v SDS. Na Twitterju so zapisali, da nestrpno čakajo pojasnilo organizatorjev, kako današnje število protestnikov uskladiti s trditvijo: 'Ne diskriminiramo'. Uroš Lubej iz VLV na to pravi, da velika večina ljudi ne diskriminira med Zoranom Jankovićem in Janezom Janšo, kar se korupcije tiče. »Je pa Janša tisti, ki je vnesel razdor med ljudi in zato je tudi doživel to, kar je doživel, se pravi neko soglasno zavrnitev s strani ljudstva. Janković ima to srečo, da je pač malo bolj priljuden, zato tudi mogoče ne generira toliko sovraštva, kot ga Janša,« je ob robu protesta ocenil Lubej.