Intervju: Dr. Rastko Močnik

Praznični čas 27. aprila in 1. maja 2013 ... Že desetletja so zame prvomajski prazniki čas in priložnost za študij in premišljevanja o aktualnih družbenih dogajanjih in o prihodnosti. Tudi tokrat je tako. Zdi se mi, da je peta „vstaja“ prelomna v tem oziru, da bodo protestni sprehodi odslej manj važni. Prišel je čas za drugačna prizadevanja in aktivnosti. Različne protestne, uporniške skupine bodo odšle v različne strani na svoja prihodnja srečanja z zgodovinsko in politično usodo. Nekatere bodo ustanavljale različne stranke, ki naj bi poskušale v parlamentu napraviti kaj koristnega - zase in za druge. Nekatere bodo poskušale skozi študijska, raziskovalna in politična prizadevanja spreminjati medčloveške in družbene odnose, institucije, socialnoekonomski sistem. Spet druge bodo omagale, opustile prizadevanja za drugačni, boljši svet. Itd.

Sam sem se lotil branja ... Zlasti obe „Mladini“ s 25. in 26. aprila vsebujeta pestro mnoštvo berila za človeka, ki tako kot jaz razmišlja o težavnem vprašanju, kaj početi po peti „vstaji“, da bi bilo smiselno. Da ne bi bilo napačno, brezupno, neracionalno (neumno), nepošteno. Posamezen človek je pred takšnimi odločitvami zmeraj sam - odgovoren za svojo odločitev. Posamezen slovenski „vstajnik“, protestnik, je zlasti sedaj po peti „vstaji“ skorajda prisiljen, da se resno poglobi v problematiko, ki ni preprosta. Predvsem naj bi dognal, kaj sploh hoče. Morda išče le rešitev, angažma oziroma „kariero“ zase? Morda bi rad mnogo več - pomagati iz hude stiske drugim ljudem, delavnemu ljudstvu? Kakorkoli že, „vstajniki“ in široka javnost, ki jih podpira, naj bi se resno študijsko poglobila v družbeno problematiko. Kar tako na pamet se v sodobni družbi ni več mogoče smiselno in uspešno angažirati. Nerazumni, površni voluntarizem nas je v veliki meri pripeljal tja, kjer smo sedaj.

Dandanašnji slovenski protestniki imajo od upornikov in revolucionarjev na prejšnjih družbenozgodovinskih prelomnicah določeno prednost: na voljo so jim številne poglobljene razlage družbenoekonomskih in kulturnopolitičnih situacij ter okoliščin. Pisci, publicisti in teoretiki jim pojasnjujejo različne poti, metode, vrednote in družbene cilje. Toda marsikateri konkretni, individualni protestnik, ki prihaja iz svetovnonazorsko zanemarjenega šolskega sistema pa še iz politično neozaveščenega družbenega okolja, se bo v široki ponudbi razlag in idej težko znašel. Prenekaterih sporočil ne bo razumel ali pa jih bo razumel le napol, kar je še slabše. Tako je na primer nazorsko in teoretično razkošje obeh omenjenih prvomajskih „Mladin“ res izjemno, veliko vprašanje pa je, koliko ljudi se bo odločilo za pozorno in dolgotrajno branje vsega tega. Gotovo ne moremo reči, da smo v tej nezavidljivi ekonomski in politični situaciji idejno izgubljeni. Prav nasprotno: imamo mnoštvo mislecev in piscev, ki vedo za kaj gre, pa precej tistih, ki tudi vedo, kaj je treba storiti. Žal ne moremo vedeti, ali bo prav te današnji „vstajnik“ našel, prebral in razumel?

V zelo težavni in zapleteni družbeni situaciji kot je naša gotovo ni mogoče pričakovati kake lahke, udobne in hitre razrešitve. „Vstajnik“, ki se prilagodi obstoječemu nesprejemljivemu stanju, ki kloni pred ovirami, ni več „vstajnik“, pač pa konformist, oportunist. Ljudje seveda pogosto sklepajo kompromise z realnostjo, ki jim ni po godu. Tudi pri nas se to dogaja in se bo dogajalo. Upajmo, da ne do socialnopolitičnega poloma. Leta 1941 je Osvobodilna fronta slovenskega naroda razumela usodnost položaja in se odločila za razumen in pogumen odpor. Kako se bosta dandanes in v prihodnje odločili slovenska vstajniška volja in slovenska politična pamet? Do sedaj je prav ta marsikaj „zašuštrala“, največkrat celo po nepotrebnem.

Upam, da bodo Slovenci, ko se bodo vrnili s prvomajskih dopustov, počitnic in izletov, posegli po publikacijah, ki poskušajo smiselno spregovoriti o naši družbi. Naj opozorim na nekaj prispevkov, ki so ključni za razumevanje bistva sedanjega slovenskega in evropskega položaja, pa tudi za korake v prihodnost.

Srečno roko je imelo uredništvo Mladine z intervjujem profesorja Rastka Močnika. Osnovni poudarki: „Dolgoročna alternativa je samo odprava kapitalizma, države kapitala in buržoazne demokracije“ ... „Vstop Slovenije v kapitalizem in v buržoazno strankarsko demokracijo je bil velika zgodovinska napaka.“ ... „Kapital ne more zmagati, saj je asocialen, ni ga mogoče uskladiti s temelji človeške družbe.“ Ob teh poudarkih profesor Močnik opozori prav na vse bistvene aktualne probleme slovenske družbene skupnosti. (Mladina, št. 17/18)

Kar zadeva posebno številko Mladine - Prispevki k razumevanju časa - sem vsaj jaz s posebnim zanimanjem prebral tekste teoretičnih ustvarjalcev z Delavsko-punkerske univerze Luke Meseca, dr. Leva Centriha in Roka Kogeja. Spodbudno je, da povsem zrelo, progresivno in domišljeno pišejo o naši sedanjosti in prihodnosti predstavniki mlade generacije, ki so trdno prepričani o možnosti uresničenja demokratičnega socializma. Tudi drugi pripadniki mladega rodu, ki sodelujejo v tej publikaciji predstavljajo zagotovilo, da se bo boj za humano, antiavtoritarno Slovenijo nadaljeval.