Olajšanje za čebele?

Svet Evropske unije je pred dnevi po večletnem opozarjanju, razpravah in znanstvenih raziskavah glasoval o prepovedi rabe treh pesticidov, ki naj bi bili med glavnimi povzročitelji upadanja števila čebeljih družin, ki ga zadnja leta z zaskrbljenostjo opažajo ne samo v Evropi, temveč povsod po svetu. Za prepoved je glasovalo 15 držav, premalo za kvalificirano večino. A glasovanje evropski komisiji omogoča uvedbo dveletnega moratorija; po napovedih bo to res storila, najverjetneje do konca leta.

Treh pesticidov iz skupine neonikotinoidov – imidakloprida, tiametoksama in klotianidina – naj dve leti ne bi bilo dovoljeno uporabljati za zaščito cvetočih poljščin, ki privabljajo čebele in druge opraševalce. S tem bi pridobili čas za zbiranje podatkov o učinku prepovedi in dodatne raziskave. Neonikotinoidi namreč nikakor niso edini krivci za izginjanje čebeljih družin, o tem so si edini vsi. Ni pa soglasja glede tega, kako pomemben krivec so in koliko bo prepoved vplivala na izboljšanje stanja populacije opraševalcev, katerih izginjanje je zadnja leta privedlo do opozarjanja na potencialno svetovno prehransko krizo, saj je od njih odvisnih več kot 80 odstotkov poljščin.

Nekaj namigov o učinkovitosti prepovedi že imamo. V Sloveniji že od leta 2011 veljajo omejitve rabe in prodaje teh pesticidov na koruzi in oljni ogrščici. Pomorov čebel je po besedah Vlada Auguština s Čebelarske zveze od takrat bistveno manj. Zanemarljivo ni niti to, da so se prvi pojavi množičnega izginjanja čebeljih družin časovno ujemali z začetkom rabe neonikotinoidov v kmetijstvu v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Evropska komisija je prepoved predlagala na podlagi mnenja Evropske agencije za varno hrano, ki je na podlagi dostopnih raziskav presodila, da ti pesticidi pomenijo »visoko akutno tveganje« za opraševalce, čeprav v nekaterih primerih ni imela na voljo dovolj reprezentativnih podatkov za dokončno sodbo. Dveletni moratorij na podlagi načela previdnosti je priložnost, da jih pridobi.

Prav pomanjkanje trdnih dokazov je bil glavni argument, ki so ga v krčevitem nasprotovanju prepovedi navajali predstavniki industrije. Nemški gigant Bayer, ki proizvaja dva od treh pesticidov, trdi, da je odločitev o moratoriju politična, ne pa strokovna. Izpad prihodka od prodaje dveh izmed najbolj uporabljanih pesticidov sploh bo seveda velik. Še večji bi bil, če bi se za prepoved odločili tudi v ZDA. A tam drugače kot v Evropski uniji za zdaj vztrajajo, da je izginjanje čebeljih družin posledica kombinacije številnih vzrokov, zato ne bi bilo primerno kriviti zgolj pesticidov.