Imate bolečine v križu?

Bolečine v križu so že pregovorno težava, ki pesti velik delež predvsem nekoliko starejšega prebivalstva, neredko pa se pojavijo že pri mlajših ljudeh. V nacionalni anketi, ki jo je leta 2007 opravil Inštitut za varovanje zdravja, je zaradi težav s križem in hrbtom tožilo kar 40 odstotkov vprašanih, torej je ta težava najpogostejša med vsemi zdravstvenimi težavami. Kronične bolečine v križu v povprečju prizadenejo pet odstotkov prebivalstva. Pri dveh odstotkih je ta bolečina zelo izrazita in onemogoča normalno življenje. To pa ne pomeni zgolj izrazito stresnega vsakdanjika za prizadete, temveč tudi izjemno velik strošek za državo.

Stroški zdravniške obravnave so visoki, operacije na hrbtenici, ki vsem tako ali tako ne morejo pomagati, stanejo po nekaj tisoč evrov, čakalne dobe so izjemno dolge. A to je le manjši delež stroškov, ki jih ima država s temi bolniki. Najhujša je trajna nezmožnost za delo in z njo povezano dolgotrajno izplačevanje bolniških nadomestil in prezgodnje upokojevanje. Zato je novica, da bi utegnili kar 40 odstotkov kroničnih bolečin v križu pozdraviti s trimesečnim jemanjem antibiotikov, nemara novica leta za zdravstvene blagajne. In seveda za tiste, ki jim bolečine grenijo življenje. Teh pa je, vsaj glede na ankete, v Sloveniji bistveno več od evropskega povprečja.

Raziskovalci z Univerze Južne Danske so prejšnji mesec v ugledni strokovni reviji European Spine Journal objavili izsledke svoje dolgoletne raziskave, po kateri je za kronične bolečine v križu pogosto kriva bakterijska okužba. Natančneje, kriva naj bi bila bakterija Propionibacterium acnes, ki sicer povzroča akne in je del normalne bakterijske populacije na naši koži. Tudi ko se ji uspe prebiti v krvni obtok, navadno ne povzroča težav.

A pri zdrsu medvretenčne ploščice (hernija diska) se to lahko spremeni. Medvretenčna ploščica je največja neožiljena struktura v človeškem telesu. Če pa se premakne iz svojega ležišča, pride v stik z žilami v hrbteničnem kanalu, telo pa, da bi popravilo nastalo škodo, delno ožili tudi samo ploščico. Tako bakterije v krvnem obtoku dobijo odprt dostop, to pa lahko, kot trdijo Danci, privede do hude vnetne reakcije in celo poškodb na bližnjih vretencih.

Če je vzrok bolečin v križu bakterijska okužba, so znanstveniki sklepali, da jih je mogoče omiliti z antibiotiki. Zasnovali so dvojno slepo randomizirano raziskavo, v kateri so polovici od 162 vključenih bolnikov, ki so imeli kronične bolečine v križu najmanj pol leta, predpisali trimesečno zdravljenje z antibiotiki, polovici pa placebo. Ugotovili so, da se je bolečina pri tistih, ki so jemali antibiotik, občutno zmanjšala, neprimerljivo bolj kot pri tistih v kontrolni skupini. Olajšanje so občutili še leto po zdravljenju.

Če drži, da je mogoče številne primere kroničnih hudih bolečin v križu, pri katerih (morda) pomaga zgolj zahtevna operacija, odpraviti z nekoliko daljšim zdravljenjem z antibiotiki, je to izjemno odkritje. Britanski nevrokirurg Peter Hamlyn je za Guardian celo dejal, da je vredno Nobelove nagrade. A je za zdaj seveda pri interpretaciji posledic odkritja potrebna previdnost. »Rezultati so impresivni. Raziskava je kakovostna,« pravi dr. Rok Vengust, vodja Oddelka za kirurgijo hrbtenice z Ortopedske klinike Kliničnega centra v Ljubljani. »Gre pa za eno samo raziskavo na razmeroma majhnem vzorcu. Treba bo povečati vzorec, podaljšati čas sledenja stanju bolnikov.«

Tudi infektologinja dr. Bojana Beović z ljubljanske Infekcijske klinike je pri hvaljenju rezultatov previdna. Ker je bakterija Propionibacterium acnes prisotna na koži, pogosto onesnaži sterilne vzorce krvi in tkiv. Pri danski raziskavi pogreša temeljitost, s katero bi z gotovostjo izključili možnost, da je bila prisotnost bakterij v vzorcu dejansko posledica vnetja in ne zgolj onesnaženosti vzorca. Se ji pa zdijo izsledki raziskave povsem verjetni. »Ker lahko bakterija neopazno ’uide’ v kri, se lahko po krvi prenese tudi v medvretenčno ploščico in se tam naseli. Ploščica je slabo prekrvljena in tako slabo dostopna imunskim mehanizmom, ki bi bakterijo hitro odstranili, zato ta lahko povzroči kronično vnetje z vsemi posledicami. S stališča ’navadnega dohtarja’ torej ne gre za nekaj, kar bi bilo povsem nemogoče.«

Na podlagi ene raziskave seveda tako ali tako nikakor ni mogoče spreminjati medicinske prakse. Bolečine v hrbtenici imajo lahko številne vzroke in nikakor ni nujno, da je bakterijska okužba edini vzrok bolečega vnetja. Antibiotiki ne delujejo le protimikrobno, ampak tudi protivnetno, zato je mogoče, da je šlo pri uspešnosti zdravljenja le za začasno olajšanje bolečine, ne pa za odpravo vzroka. Poleg tega so uspešnost antibiotičnega zdravljenja v raziskavi primerjali zgolj s placebom, ne pa z drugimi, uveljavljenimi metodami zdravljenja posledic zdrsa medvretenčne ploščice.

»Že v preteklosti smo opažali poročila o zdravljenju discus hernie z antibiotiki, ampak temu ni nihče verjel,« pravi dr. Vengust. Kot zagotavlja, bodo pozorno spremljali nadaljnje preverjanje objavljenih izsledkov, morda se bodo celo sami odločili za podobno raziskavo. »Na Ortopedski kliniki imamo na leto od 900 do tisoč operacij hrbtenice. Teh operacij je več, kot jih lahko izvedemo, čakalne dobe so izjemno dolge. Morda pa lahko koga pozdravimo tudi neoperativno. Imeti v rokah tako čarobno palico, kot je antibiotik, bi bilo seveda izjemno. Se pa ne smemo zaleteti.« Najslabše bi bilo, če bi ljudje začeli na lastno pest jemati antibiotike, ki jim ležijo po predalih. Učinka ne bo, težava zaradi odpornosti bakterij pa se bo le še povečala.