Strah, izolacija in diskriminacija

Boj za enakopravnost poteka že več let, vseeno pa se spolna usmerjenost velikokrat uporablja kot opravičilo za kršitve človekovih pravic

Včeraj je francoski predsednik Francois Hollande po večmesečni burni politični razpravi v državi podpisal zakon o istospolnihporokah. Francija je s tem postala 14. država sveta, ki je legalizirala istospolne poroke. Povedano drugače, čeprav homoseksualnost ni več označena kot bolezen, motnja ali sprevrženost, zakonska zveza med osebami istega spola še vedno ni priznana v večini držav EU, istospolni pari, ki so poročeni, pa imajo težave pri uveljavljanju svojih pravic tudi drugje po EU. Največja spletna raziskava o kaznivih dejanjih iz sovraštva in diskriminacije agencije FRA kaže, da številne lezbijke, geji, biseksualci in trans osebe (LGBT) v vsakdanjem življenju ne morejo biti to, kar so. Raziskava je zajela več kot 93.000 LGBT oseb iz vseh držav članic EU.

Francosko ustanovno sodišče je v petek zavrnilo pritožbo desne opozicije na zakon, s tem pa je bila odstranjena še zadnja ovira za sprejem zakona, ki istospolnim parom dovoljuje tudi posvojitve otrok. Francoska ministrica za pravosodje Christiane Taubira je napovedala, da bi lahko prve istospolne poroke v Franciji sklenili junija letos. Županja mesta Montpellier Helene Mandroux pa je medtem sporočila, da namerava prvo gejevsko poroko izvesti že 29. maja. To naj bi bila tudi prvaporoka istospolnega para v Franciji. Nasprotniki zakona so sicer napovedali, da bodo nadaljevali svojo kampanjo in tudi napovedali, da bodo 26. maja v Parizu pripravili velik protestni shod.

Evropski parlament je ob letošnjem dnevu boja proti homofobiji sprejel vrsto resolucij, v katerih poziva k odpravi diskriminacije istospolnih ter se zavzema za to, da bi prihodnje generacije Evropejcev sprejele kulturo odprtosti in strpnosti, lahko preberemo na spletni strani evropskega parlamenta. Boj za enakopravnost poteka že več let, vseeno pa se spolna usmerjenost velikokrat uporablja kot opravičilo za kršitve človekovih pravic. Tako se istospolni, biseksualci in transseksualci v mnogih državah, predvsem afriških in arabskih soočajo z dolgimi zapornimi in celo smrtnimi kaznimi.

Kot je pokazala omenjena raziskava agencije FRA, številni istospolno usmerjeni še vedno skrivajo svojo identiteto in živijo v izolaciji ali celo strahu. Mnogi so žrtve diskriminacije in celo nasilja, ko želijo izraziti svojo spolno usmerjenost oziroma spolno identiteto. Rezultati poudarjajo potrebo po spodbujanju in varovanju temeljnih pravic LGBT oseb, tako da bi lahko tudi te živele dostojanstveno življenje. Približno polovica vseh anketirancev je navedla, da so doživeli diskriminacijo ali nadlegovanje zaradi svoje spolne usmerjenosti v letu pred izvedbo raziskave. Lezbijke (55 odstotkov), mladi anketiranci, stari od 18 do 24 let, (57 odstotkov) in tisti z najnižjimi dohodki (52 odstotkov) so najbolj pogosto navajali, da so izkusili diskriminacijo ali nadlegovanje. To so doživeli pri iskanju stanovanja, v zdravstvu, izobraževanju, socialni službi in pri dostopu do blaga in storitev.

Vsak peti anketiranec, ki je bil zaposlen in/ali je iskal zaposlitev, se je čutil diskriminiranega. Pri transseksualcih je bilo to razmerje ena proti tri. V vsaki državi, ki je bila vključena v raziskavo, sta dve tretjini anketirancev bili priči negativnim pripombam ali vedenju do sodelavca LGBT na delovnem mestu. Med šolanjem pred 18. letom sta se dve tretjini anketirancev v šoli skrivali ali prikrivali, da sta LGBT. Vsaj 60 odstotkov anketirancev je osebno izkusilo negativne pripombe ali vedenje v šoli, ker so bili LGBT, medtem ko jih je več kot 80 odstotkov v vsaki skupini LGBT in v vsaki državi bilo priča negativnim pripombam ali vedenju, ker so ljudje sošolca dojemali kot geja.

Zaznana je bila tudi velika razširjenost neprijavljanja primerov diskriminacije in kaznivih dejanj iz sovraštva, in to kljub temu da je 56 odstotkov anketirancev poznalo zakonodajo o diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Polovica vseh žrtev nasilja in nadlegovanja je menila, da policija ob prijavi ne bi ukrepala. Strah, izolacija in diskriminacija so torej v evropski LGBT skupnosti običajni.