Kulturi se slabo piše

Kulturno-umetniško društvo France Prešeren, ki na leto izpelje 450 prireditev, je v velikih finančnih težavah. Grozeče izvršbe onemogočajo njegovo delovanje, zato so se člani na občnem zboru odločili prodati nepremičnino na Karunovi ulici v ljubljanskem Trnovem, kjer delujejo že od leta 1919. Prav lastništvo nepremičnine in to, da jim je bila pred skoraj pol stoletja podarjena, sta veliki težavi. Pestita jih še drastično znižanje programskih sredstev, ki jim jih nameni ljubljanska občina, in zmanjšan obisk prireditev.

Na razpisih jim je leta 2010 uspelo, da so od države pridobili 90 tisoč evrov, še dodatnih 180 tisoč pa od občine. Lani se je financiranje države zmanjšalo na 60 tisoč evrov, Ljubljana pa jim je namenila 150 tisočakov. Letos je bilo znižanje že hujše – od države so dobili 55 tisoč evrov, od mestne občine pa le še 30 tisoč. Ne glede na to, da pri njih delujejo prepoznavna imena, kot je Andrej Rozman Roza, tekmujejo ekipe šolske in »navadne« improlige, že več kot deset let pa prirejajo mednarodna festivala improvizacijskega gledališča in gledališča na prostem, so za prepoznavnost od strokovnih komisij ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana dobili slabšo oceno in zato manj sredstev. Dejstvo je tudi, da je v mestu vse več kulturnih producentov, ki se vsi borijo za svoj del že tako zmanjšane pogače. V primerjavi s preteklimi leti so nižji tudi prihodki društva – z okrog 700 tisoč evrov so padli na 600 tisoč.

Poleg programskih razlik je med KUD-om France Prešeren in drugimi producenti razlika tudi v tem, da drugi delujejo v najetih prostorih, društvo pa v lastnih. Programska sredstva so bili zato prisiljeni nameniti tudi za vzdrževanje nepremičnine, saj pridobivanje javnih sredstev za investicije v zasebno lastnino ni mogoče. Za njihov najbolj prepoznaven projekt – Trnfest, ne morejo kandidirati za sredstva Turizma Ljubljane, ker se festival dogaja na zasebnem dvorišču. A to ni edini absurd.

Ko so »kudovci« za pomoč zaprosili mestno občino, so jim ti ponudili odkup nepremičnine. Zanjo bi plačali le okrog 130 tisoč evrov, zagotovili pa bi, da se bodo v njej nadaljevale kulturne dejavnosti. Ker je hišo in zemljišče občina leta 1969 podarila društvu, zdaj za odkup ne sme plačati celotne vrednosti, ampak le razliko, ki je nastala zaradi povečanja njene vrednosti. Po cenitvi geodetske uprave je sicer nepremičnina vredna okrog 900 tisoč evrov. A če bi bili dosledni, bi na občini morali ugotoviti, da je bila stavba v lasti društva vse od začetka njegovega delovanja, leta 1945 je bila podržavljena, še pred denacionalizacijo pa vrnjena lastnikom. Zato bi občina zanjo upravičeno lahko plačala polno ceno, saj nikoli ni bila upravičeno občinska.

Društvo v predlog ni privolilo in za pokritje okrog 450 tisoč evrov dolga išče drugega kupca, dejansko investitorja, ki bi bil kljub visoki ceni nepremičnine pripravljen kulturno-umetniško dejavnost še ohraniti na isti lokaciji. Če bi takega dobili, v društvu razmišljajo o nižji kupnini. Če bo novemu kupcu le do nepremičnine, pa se bo društvo preselilo, nekatere dejavnosti se bodo osamosvojile, druge pa ukinile.

V poplavi drugih kulturnih prireditev nekateri obiskovalci morda tega niti ne bodo opazili. KUD France Prešeren je na račun drugih kulturnih producentov v zadnjih nekaj letih izgubil nekaj svojega starega slovesa, ni mu uspelo najti nove »tržne niše«, verjetno tudi zato, ker je v zadnjih letih neuspešno kandidiral za javna sredstva. A kakorkoli že, svoj sloves vsako leto znova pridobi z organizacijo Trnfesta. Kljub finančnim težavam se bo ta zgodil tudi letos. Morda še zadnjič.