Spotikanje

Lokal BiKoFe na Židovski ulici v Ljubljani že več let velja za zbirališče najprogresivnejših in najizvirnejših ustvarjalcev, za umetnika Vuka Ćosića je bar »prikrit kulturni center«. Toda tako kot mnogim lokalom propad zdaj grozi tudi BiKoFeju. Težava pa ni zmanjšanje obiska ali pomanjkanje sredstev, težava so nekateri sosedi …

Nekateri od njih so podpisali peticijo, s katero bodo od mestnih oblasti zahtevali skrajšanje obratovalnega časa lokala do desetih zvečer in prekinitev izvajanja koncertov na terasi. Po besedah enega od upravljavcev bara Jureta Črniča bi bilo to zanje usodno. Podobno so bili z dejavnostjo prisiljeni prenehati v Cafeju Open, ko je mestna občina v nekaterih delih mesta gostincem prepovedala delovanje po 23. uri. Naključno so mejo postavili prav na Hrenovi ulici, kjer je deloval do gejev in lezbijk prijazni lokal. Tudi tam so se nad hrupom pritoževali okoliški prebivalci. Bikofejevci si bodo za nemoteno nadaljnje delovanje prizadevali na torkovem sestanku pri županu Jankoviću. Da bi dokazali svojo priljubljenost, so obiskovalce pozvali, naj jim do takrat pošljejo izjave podpore.

Novogoričan Marko Peljhan, umetnik in profesor na Kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je o BiKoFeju zapisal, da »je eden tistih zasebnih prostorov v Ljubljani, ki nazorno opravljajo funkcijo kavarne kot ključnega javnega prostora, v katerem se velik del sodobne kritične javnosti sploh konstituira«. Umetniki in oblikovalci iz ZEK crewa menijo, da bi bilo treba obratovalni čas lokala še podaljšati, saj bi »nasprotna politika v kombinaciji z izginjanjem KUD-a Franceta Prešerna in Kluba K4 Ljubljano iz mesta, v katero se tuji umetniki priseljujejo, spremenila le še v osladno Potemkinovo vas za enodnevne obiske turistov srednjih let, iz katere pa se najbolj talentirani in najbolj ambiciozni mladi odseljujejo.« Glasbeni novinar in urednik Luka Zagoričnik je lokal pohvalil, ker »je v trenutni krizi v domači glasbeni industriji ponudil pomemben prostor, v katerem se godi sodobna urbana glasba, prostor, ki ponuja možnost koncertnega delovanja mlajšim slovenskim ustvarjalcem, skratka prostor, ki se v vsej državi krči, ki pa ga glasbena scena za svoj obstoj in razvoj nujno potrebuje«. Zasluge za uspeh BiKoFeja imajo predvsem trije najemniki, ki so »iz lokala naredili kulturno hišo«, kot je zapisal glasbenik N’toko. Ta hkrati upa, da ga mesto ne bo degradiralo v navaden lokal, kakršnih ima Ljubljana že na stotine. »Takšne ljudi bi bilo treba spodbujati in nagrajevati, ne pa jim onemogočati delovanje!«