Nesposoben?

Dvajset let s poslanskimi in ministrskimi nadomestili ni bilo nobenih problemov. Nikomur ga niso odrekli. Kup univerzitetnih učiteljev, ki so bili začasno v politiki, jih je izkoristilo v celoti ali pa vsaj do začetka novega študijskega leta. Na ta način so tudi nekaj denarja prihranili izobraževanju in ga vzeli v politiki.

Ko sem bil minister leta 2008, sem nadomestilo prejemal mesec in pol in se z začetkom novega semestra vrnil na fakulteto. V zadnji vladi sem se, ko smo uvedli varčevalne ukrepe, odpovedal plačilu za 20% dopolnilno zaposlitev na Univerzi. Zagovarjal sem stališče, da naj bo največ 100% plače iz javnih sredstev in sem se tega sam najprej držal, čeprav tega noben zakon ni zahteval. Vseeno v tem semestru opravljam 50% pedagoško obremenitev. Razumem tudi, da fakulteta težko zaposluje sredi semestra. Poslansko nadomestilo, ki ga bom prejemal, je nižje od plače, ki bi jo dobil na fakulteti.

Pisanja o mojem letošnjem nadomestilu morda ne bi bilo, če bi predsednica Mandatno volilne komisije spoštovala poslovnik državnega zbora, ki pravi, da telesa državnega zbora odločajo na sejah in ne kar predsedujoči po svoje. V tem primeru se mi morda ne bi bilo treba pritoževati, kot se ni bilo treba nikomur pred menoj.

Razumem jezo, ki je v državi. Poučno je bilo tudi preživeti nekaj časa med brezposelnimi, ko sem si na ZZZS urejal zdravstveno zavarovanje. Normalno je, da so za vse strelovod politiki, čeprav imajo le del oblasti v tej državi. Ima pa kritika take in drugačne posledice.

Možnost, da poslanec ali minister še nekaj časa po koncu mandata prejema neke dohodke oz. se vrne na staro delovno mesto, olajša odločitev za vstop na politično funkcijo tistim, ki imajo kariero nekje drugje. Olajša jo novim obrazom, stroki, ki jim politika ne pomeni najboljše dostopne zaposlitve. Pa ni ravno navala, da bi taki ljudje pustili svoje kariere in šli služit državi.

Mogoče je namreč ustvariti spodbude, ki te tiščijo stran in pomagajo drugim, da v politiki ostanejo za vedno - da se ob koncu mandata samo presedejo na kak drug stolček. Z oviranjem (zakonskim ali medijskim) prehajanja med politiko in ne-politiko politikom sporočate, kako naj se med mandatom vedejo; naj se npr. uklanjajo strankarskim vrhovom, da jim bodo ti po koncu mandata iz hvaležnosti našli novo funkcijo.

Če prejšnji in bodoči delodajalec z delom začasnega politika ni zadovoljen, ga lahko kaznuje tako, da mu delovno mesto odreče ali pa ponudi slabše - kot kazen njemu in opomin vsem, ki prihajajo za njim. Mar ni vrhunska oblika sistemske korupcije, če je nadaljnja zaposlitev začasnega politika zunaj politike odvisna od tega, ali je med svojim političnim delom naredil dovolj uslug svojemu prejšnjemu ali morebitnemu bodočemu delodajalcu? Hočete politike, ki si bodo med mandatom kupili prihodnje delovno mesto? Dobili jih boste in ne bodo poceni.

Da se v isti sapi omenja moje premoženje, ki sem ga prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije, je zloraba teh podatkov. Naj bi bilo nekaj premožnejšim prepovedano, da se ukvarjajo s politiko? Naj bi se s politiko ukvarjali zastonj? Kaj zastonj, še več lahko zahtevate! Obstajajo države, kjer je treba za to, da dobiš poslansko ali politično funkcijo, nekomu nekaj plačati. Bolj ko je država skorumpirana, dražje so funkcije. Že vedo, zakaj plačajo. Si to želite v Sloveniji? Boste dobili!

Si želite v politiki take, ki bodo sicer zadovoljni z nižjo plačo, si pa znajo skozi funkcijo nagrabiti dovolj ugodnosti, da se jim splača prenašati stalno polivanje z gnojnico, vdiranje v zasebnost, v družino, sistematično izkrivljeno poročanje, pol-resnične komentarje in celo odkrito pozivanje k fizičnemu nasilju, celo smrti? Dobili jih boste.

Jaz sem delal, kot sem prisegel, po svoji vesti in v dobro Slovenije. Delal sem dobesedno za tri, brez vikendov, skoraj brez dopusta. Za cca. 1 mio EUR prihrankov je nastalo, ker so bila tri ministrstva na mojih plečih. Komu kaj, kar sem naredil, ni bilo všeč. Komu drugemu ni bilo všeč, da česa nisem naredil. Podtika se mi kup očitkov, ki sploh niso resnični. Nobeno nadomestilo tega ne mora plačati. Niti nima nadomestilo s tem nobene zveze.

Ampak zgodbe tukaj še ni konec. V nedeljo, 12. maja, sem na twitterju zasledil, da mi ponujajo službo na privatni fakulteti Alma Mater Europeana (AME). Ponudba je prišla nekaj dni po tistem, ko mi je parlament potrdil poslansko nadomestilo. Ponudnik mi ponudbe ni poslal po pošti, osebno, kot je to običaj, kadar želiš nekoga zaposliti, ampak jo je objavil na twitterju in nanjo še posebej opozoril enega od medijev.

Kaj naj bi za Alma Mater Europeano delal, sem najprej izvedel iz časopisa Večer. Zapisali so »njegove obveznosti (naj bi) predstavljale komunikacijo z državnimi organi in skrb za pridobivanje koncesij in akreditiranje programov«.

Zanimivo. Na razpis za koncesije, ki ga je februarja objavilo moje ministrstvo, se je prijavila tudi Alma Mater Europeana. Strokovna komisija je ni izbrala in nisem predlagal vladi, da ji odobri koncesijo. Zato je AME proti odločitvi vlade, ki sem jo jaz predlagal, sprožila upravni spor na sodišču. In zdaj naj bi zanje kot zasebnik delal to, kar sem kot minister zavrnil in zato tožijo državo. Ampak sem ponudbo vseeno vzel resno in se pozanimal, kaj naj bi bile še druge naloge.

Druga večja naloga je bila, da bi zanje sestavljal študijski program Ekoremediacije. Tudi to ni sprejemljivo, ker bi bil program konkurenčen programom, ki tečejo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo in drugih članicah Univerze v Ljubljani. To sem bil predstavnikom AME ustno povedal in tudi pisno sporočil.

Ostale ponujene naloge so pogodbene narave in če se bomo zanje dogovorili, bom seveda Državnemu zboru predlagal, da mi za pogodbeni znesek zmanjša nadomestilo. Novinarka Mladine se še naslaja nad dejstvom, da je profesor informatike zarjavel, ko gre za programiranje, ampak verjemite, tudi profesor masivnih konstrukcij na naši fakulteti verjetno ne bi znal lepo sezidati zidu iz fasadne opeke.

Iz povedanega je, upam, jasno, da ni šlo za ponudbo, ki bi odražala hvaležnost za to, kar naj bi kot minister (to mi radi pripisujejo) naredil za privatne fakultete.