Monsantov glavobol

Seznam gensko spremenjenih rastlin, ki imajo dovoljenje za gojenje v Evropski uniji, je tako kratek, da si sploh ne zasluži imena seznam. Kmetje, pa še to ne v vseh državah, lahko pridelujejo izključno Monsantovo gensko spremenjeno koruzo, odporno proti koruzni vešči, in gensko spremenjeni krompir s povečano vsebnostjo škroba za industrijsko uporabo, ki ga je razvila družba BASF. Nobena druga gensko spremenjena rastlina ni prestala regulatornega postopka. Tudi če je evropska komisija na podlagi mnenja evropske agencije za varno hrano predlagala izdajo dovoljenja, se je zataknilo pri glasovanju držav članic. Politiki so se praviloma uklonili svojim strahovom in pa močnemu pritisku javnosti, ki ga poganjajo prav ti strahovi pred domnevno nevarnostjo gensko spremenjenih organizmov. »Postopki so v popolni politični blokadi,« pravi dr. Borut Bohanec, predstojnik Katedre za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je zaskrbljen zaradi izginjanja pomembne veje biotehnologije iz Evrope.

Velika podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem gensko spremenjenih poljščin, so se namreč v zadnjih letih umaknila z evropskega trga in razvojne oddelke večinoma preselila v ZDA. Priznanje Monsanta, da opušča prizadevanja za razširitev svoje evropske gensko spremenjene ponudbe, ki ga je prejšnji teden objavil berlinski Tageszeitung, je bilo le zadnje v vrsti dejanj, ki kažejo, da so proizvajalci nad Evropo dokončno obupali. »Nesmiselno se je boriti proti mlinom na veter,« je za časnik pojasnila predstavnica nemške podružnice Monsanta Ursula Luettmer-Ouazane.

Seveda pa Monsanta nikakor ne moremo obravnavati kot nedolžno žrtev, saj nosi dobršen del odgovornosti za to, da Evropa tako odločno nasprotuje gensko spremenjenim rastlinam. Z agresivnim uveljavljanjem svojih patentov je pomagal širiti prepričanje, da gre pri GSO zgolj za pogoltnost multinacionalke, ne pa dejansko tudi za koristne pridobitve za kmete. »Zaradi pogoltnosti podjetja so uničili ugled sicer ene od najperspektivnejših in ’najčistejših’ tehnologij pridelave biohrane!« pravi dr. Borut Štukelj, strokovnjak za genetiko s Fakultete za farmacijo. »Tako pa veljajo gensko spremenjeni organizmi za ’umazane’, nevarne itd. Dejansko je ravno nasprotno, a je pretiran pohlep posameznih podjetij uničil dobro namero raziskovalcev.«

Glavna Monsantova skrb zadnje tedne sicer ni uporna Evropa, temveč mednarodni škandal, ki ga je zakuhal njegov proizvod. Na neki kmetiji v Oregonu so odkrili gensko spremenjeno pšenico, za katero podjetje nikoli ni dobilo odobritve za trženje. Monsanto je gensko spremenjeno pšenico, odporno proti pesticidu glifozatu, začel razvijati leta 1997. Leta 2004 je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) potrdila varnost te pšenice, a se je Monsanto še istega leta kljub temu odločil, da program opusti. Kako so se rastline devet let zatem znašle na njivi v Oregonu, kjer daleč naokoli ni bilo nikoli nobenega Monsantovega poskusnega polja, ni jasno. »Najverjetnejša je malomarnost pri spravilu poskusnih posevkov, ne bi pa izključil niti sabotaže,« pravi dr. Borut Bohanec. Pri Monsantu sicer še vedno namigujejo tudi na možnost, da so se v laboratoriju ameriškega kmetijskega ministrstva zmotili, saj so komercialno dostopni testi menda izjemno nezanesljivi, strokovnjakom podjetja pa še vedno niso omogočili dostopa do odvzetih vzorcev.

Čeprav naj bi šlo za osamljen primer, je Japonska takoj preventivno ustavila uvoz ameriškega žita, številne države pa so poostrile inšpekcijski nadzor. Za to se je na priporočilo evropske komisije odločila tudi Slovenija, pa čeprav po uradnih podatkih neposredno iz ZDA žita ne uvažamo.