Prepoved knjig v mestu?

Pobuda za postavitev t. i. knjigobežnic za zdaj še nima podpore ljubljanske občine

Pred dvema letoma se je na Facebooku oblikovala skupina Knjigobežnice, ki še danes skrbi za igrivo kroženje knjig med bralci. Knjigo, ki je ne potrebuješ, pustiš kje na prostem, lokacijo sporočiš na Facebookovi strani Knjigobežnic ali pa kar v knjigo napišeš sporočilo. Kdorkoli knjigo najde, jo lahko vzame in uživa v branju. Letos so želeli projekt razširiti in na več mest v Ljubljani, na ograje ali drevesa, namestiti ptičjim hiškam podobna odlagališča, kamor bi lahko mimoidoči odlagali knjige ali jih vzeli iz njih. Na ljubljanski mestni občini nad zamislijo za zdaj niso najbolj navdušeni.

Kot so odgovorili pobudnikom Knjigobežnic, se jim zdi zamisel zanimiva, a nepotrebna, saj mesto za spodbujanje branja že podpira Knjižnice pod krošnjami. V sodelovanju z založbami so v teh na ogled knjižne novosti, v vsaki so tudi zabojčki, iz katerih lahko posamezniki knjige odnesejo domov ali vanje odložijo tiste, ki jih doma ne potrebujejo več. Vendar so te knjižnice konceptualno drugačne od Knjigobežnic: odmaknjene so na šest specifičnih, mirnejših lokacij, bralec se tja odpravi namenoma, da bi užival v sproščenem branju ob prostem času. Knjigobežnice bi bile priročnejše, zaradi majhnosti bi jih laže postavili na različnih mestih in bi zaradi tega lahko k branju pritegnile še kakšnega mimoidočega več.

Kot pravi idejna vodja Knjigobežnic Nina Kožar, pobudniki še čakajo na dogovor z občino, za zdaj so jim tam ponudili le postavitev stojnice. Za vse drugo bi potrebovali urbanistično dovoljenje.

Vztrajanje občine, da morajo biti kakršnekoli instalacije premišljeno oblikovane glede na merila za urejanje prostora, je razumljivo. A glede na to, da urbanističnim merilom ustrezajo na različnih mestih postavljeni Žurnalovi boksi z brezplačnimi časopisi, se bo morda našel tudi prostor za ustrezne knjižne police.