»Ich bin ein Berliner« *

Barack Obama bo naposled le govoril pred Brandenburškimi vrati v Berlinu

Ameriški predsednik Barack Obama, tisti nobelovec za mir, ki podpira pobijanje z brezpilotnimi letali, bo danes v Berlinu govoril pred slavnimi Brandenburškimi vrati, kjer bi moral govoriti že leta 2008, pa mu kanclerka Angela Merkel tega ni dovolila. Obama je s svojo željo takrat povzročil nemalo diplomatskih zapletov v Nemčiji, saj so Brandenburška vrata tradicionalno 'namenjena' izvajanju ameriških predsednikov, Obama pa je bil v tistem času zgolj demokratski kandidat za novega predsednika ZDA.

Merklova je julija 2008 odločno zagovarjala svoje stališče proti želji Obame, da bi kot senator iz Illinoisa govoril pred Brandenburškimi vrati, saj bi to lahko po njenem mnenju ustvarilo vtis, da se Nemčija vpleta v ameriško predvolilno kampanjo. Predsedniški kandidat Barack Obama je tako med obiskom v Nemčiji govoril pred pred Spomenikom zmage nedaleč stran. Spomenik zmage (Siegessäule) stoji sredi parka Tiergarten nasproti Brandenburških vrat, oba spomenika pa povezuje cesta 17. junija. Obama je nato v govoru pred več kot 200.000-glavo množico natrosil puhlic, ki jih ponavlja še danadanes: pozval je k skupnemu boju proti terorizmu in poudaril, da svet ne sme ostati razdvojen, če se želi boriti proti nevarnostim kot so podnebne spremembe in terorizem. Ko je kasneje likvidiral Osamo Bin Ladna, ki mu krivda pred sodiščem nikoli ni bila dokazana, kakšnega posebnega sodelovanja (in s tem nezaželenih prič) ni potreboval.

"Zgodovina je pokazala, da noben izziv ni tako velik, da ga svet, ki drži skupaj, ne bi mogel premagati. Nova generacija, naša generacija, mora pustiti svoj pečat v zgodovini," je takrat pripovedoval senator Obama, ki so ga primerjali s pokojnim predsednikom Johnom F. Kennedyjem; JFK je bil namreč prav tako star 46 let, ko je obiskal Berlin in leta 1963 pred Brandenburškimi vrati govoril v podporo osamljenemu in obzidanemu Zahodnemu Berlinu, nato pa je v mestni hiši Schönenberg v nemščini izrekel znameniti stavek iz naslova, da je Berlinčan. Pred Brandenburškimi vrati, ki so bila postavljena konec 18. stoletja, sta nato govorila še Ronald Reagan, ki je 12. junija 1987 pozval voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, naj poruši berlinski zid, in Bill Clinton, ki je leta 1994 poudarjal pomen združene Nemčije in svobode.

Za primerjavo povejmo še, da je Obama leta 2008 v svojem govoru obsodil medsebojno obtoževanje Evrope in ZDA, ki druga drugo krivita za napetosti v odnosih, češ: "Mnenje v Evropi, da so za vse slabo v svetu krive ZDA, je postalo preveč razširjeno. Prav tako se v ZDA pojavljajo mnenja, ki zanikajo pomembnost vloge Evrope za našo varnost in prihodnost." V nagovoru, med katerim je za varnost skrbelo 700 policistov, je Obama zagotavljal, da bodo ZDA pod njegovim vodstvom resno obravnavale vprašanje podnebnih sprememb, ki veljajo za eno izmed najbolj perečih tem v Evropi. Pa še to je mimogrede navrgel: "To je trenutek, ko lahko svet podpre milijone Iračanov, ki si želijo znova vzpostaviti boljše življenje. Lahko prepustimo odgovornost iraški vladi in to vojno končno pripeljemo do konca."

Obama, ki je v torek s soprogo in hčerkama v Berlin prispel s Severne Irske, kjer se je udeležil vrha skupine G8, se bo danes srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel, predsednikom Joachimom Gauckom ter kanclerskim kandidatom opozicijske Socialdemokratske stranke Peerom Steinbrückom. Med temami pogovorov naj bi bila med drugim kriza v Siriji ter trgovinski sporazum med ZDA in EU ter preiskovanje internetnih komunikacij tujcev, ki ga izvajajo ameriške obveščevalne službe.

Pravzaprav bo Obama v govoru pred Brandenburškimi vrati Zahod spomnil na njegovo odgovornost do sveta. Predlagal naj bi tudi občutno zmanjšanje jedrskih zalog ZDA in Rusije. "Šlo bo za poziv državljanom in vladam k dejanjem, ki so potrebna, da bomo v prihodnjih 50 letih dosegali enake uspehe, kot smo jih v zadnjih 50 letih," je napovedal namestnik svetovalca za nacionalno varnost Ben Rhodes, Obama pa naj bi s spominjanjem na preteklost poskušal »priklicati energijo«, ki bi se lahko uporabila za izzive prihodnosti, med katere se uvrščajo podnebne spremembe, skupen boj proti terorizmu, reševanje konfliktov ter potrebo po širjenju demokratičnih vrednot tudi čez meje zahodnega sveta.

Obama pa bo govoril tudi o svojih izkušnjah od svojega zadnjega berlinskega govora pred petimi leti v okviru prve predsedniške kampanje. Pri tem bo omenil konec vojn v Iraku in Afganistanu ter spremembe v globalnem boju proti terorizmu. V govoru naj bi tudi predlagal občutno zmanjšanje jedrske oborožitve ZDA in Rusije ter po navedbah neimenovanih ameriških vladnih uradnikov napovedal pripravljenost ZDA, da zmanjšajo svoje zaloge jedrskega orožja, če bo k temu pripravljena tudi Rusija. Predlagal naj bi zmanjšanje števila nameščenih strateških jedrskih konic za tretjino in zmanjšanje taktičnega jedrskega orožja v Evropi. ZDA in Rusija sta se v času prvega mandata Obame leta 2010 dogovorili, da bosta zmanjšali zaloge strateškega jedrskega orožja na podlagi sporazuma Start, ki od obeh držav zahteva, da nimata več kot 1550 strateških jedrskih konic. 

* »Jaz sem Berlinčan.«