Zelena revolucija

Ne samo v Nemčiji in Avstriji, tudi v Sloveniji vse bolj prevladuje trend gradnje objektov z učinkovito rabo energije, ki je po možnosti pridobljena iz obnovljivih virov. Primer dobre prakse je novi leseni pasivni vrtec v Moravčah, ki ga je projektiralo podjetje Geoplan iz Kamnika, financirala pa občina Moravče in Ekosklad.

V moravški občini so kar nekaj časa iskali način, kako priti do nujno potrebnih dodatnih štirih oddelkov predšolske vzgoje. Sprva so razmišljali o prizidku k že obstoječemu vrtcu, vendar bi tako pridobili največ dva dodatna oddelka. Potem so razmišljali o postavitvi modularnega vrtca z možnostjo poznejše razširitve, vendar občinski svet zamisli ni podprl; opozicija je namreč zahtevala, da za primerjavo pridobijo še ponudbe za leseno montažno izvedbo vrtca. Ko so občinski svetniki primerjali prispele projektne naloge, so ugotovili, da cena investicije na kvadratni meter energetsko varčnega montažnega vrtca sploh ni bistveno višja od cene kontejnerske modularne gradnje. Od tod dalje so vsi postopki stekli zelo hitro, novi vrtec pa je bil zgrajen v rekordnih petih mesecih. »Pri zasnovi vrtca je od začetka sodeloval tim strokovnjakov z različnih področij, ki so poskrbeli za to, da je objekt energetsko maksimalno varčen,« pravi arhitekta Helena Kovač iz podjetja Geoplan.

Ker je vrtec zgrajen v pasivnem standardu, skoraj ne potrebuje zunanje energije. Za ogrevanje v konicah pa je uporabljena energija, ki jo proizvaja kotlarna na lesno biomaso pod vrtcem. Kurilnico na lesne sekance v kleti vrtca je uredilo podjetje Zarja Ekoenergija iz Semiča, ki se je že v predpogodbi zavezalo, da bo lesno biomaso kupovalo od domačih kmetov. Kar polovico potrebnih sredstev za kurilnico jim je uspelo dobiti iz evropskih skladov. Letni izkoristek kotlovske naprave na biomaso je 92-odstoten, ogrevanje pa je za vsaj deset odstotkov cenejše od ogrevanja na ekstra lahko kurilno olje. Kotlarna je tako zmogljiva, da z njo poleg novega vrtca ogrevajo še pet drugih javnih objektov v središču Moravč, in sicer stari vrtec, osnovno šolo, zdravstveni dom, knjižnico in kulturni dom, ter enajst zasebnih hiš. Predvidena pa je tudi širitev toplovoda z navezavo ogrevanja na ostale javne objekte v občini. To je sicer šele drugi vrtec v Sloveniji, ki se ogreva s kotlarno na biomaso. Prvega z manjšo kotlarno na biomaso za ogrevanje vrtca in osnovne šole so postavili v občini Šentrupert.

Ogrevanje na lesno biomaso ni samo občutno cenejše od ogrevanja s fosilnimi gorivi. Je tudi prijaznejše do okolja. Resda se tudi pri zgorevanju lesne biomase izloča ogljikov dioksid, ki je z učinkom tople grede največji krivec za podnebne spremembe, vendar pa se to gorivo v nasprotju z nafto, premogom in zemeljskim plinom obravnava kot nevtralno do segrevanja ozračja. Če lesna biomasa ne bi zgorela, bi pač zgnila, pri čemer bi prav tako nastali toplogredni plini. Toplogredni plini, ki nastajajo s sežigom ali gnitjem lesne biomase, so tako del naravnega kroženja ogljika v atmosferi in so v ravnovesju s sposobnostmi gozda, da prek fotosinteze ogljikov dioksid razgradi v kisik in ogljik. Poleg tega za ogrevanje z lesnimi sekanci ni treba posekati nobenega dodatnega drevesa, saj vsako leto nastane za tretjino več lesa, kot je dejansko potrebnega. Ob dejstvu, da dobro polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, bi lahko za ogrevanje ta vir izkoristili veliko bolje. Za izdelavo sekancev je primeren tako les, poškodovan v nevihti, kot vejevje ter tudi ostanki žaganja, tesarski in mizarski odpadki. Lesna biomasa zmanjšuje uvozno odvisnost, zagotavlja razvoj podeželja, odpira nova delovna mesta in prispeva k čiščenju gozdov, kar vse so razlogi, zaradi katerih so se v občini Moravče pri gradnji novega vrtca odločili za ogrevanje na lesne sekance.

Premišljena umestitev objekta v prostor je še kako pomembna, saj gibanje sonca zelo vpliva na to, koliko energije porabimo za ogrevanje in/ali hlajenje prostora. Malokdo ve, da je od takrat, ko v prostoru dosežemo temperaturo 18 stopinj Celzija, za vsako dodatno stopinjo potrebnih sedem odstotkov več energije, se pravi, da je za 23 stopinj potrebne za dobro tretjino več energije. Novi vrtec je odprt proti jugu, kjer je pozimi sončno obsevanje najintenzivnejše, poleti pa manjše kot na vzhodni ali zahodni fasadi. Ob severni fasadi so nanizani tehnični prostori in hodnik, ki zahtevajo malo ali nič svetlobe. Objekt je zgrajen iz naravnih materialov, z lesenimi vlakni in lesom, kar je posebej subvencioniral Ekosklad. Konstrukcija objekta je odporna proti vetru, zrakotesna in difuzijsko odprta. Vgrajena so lesena okna in balkonska vrata s trislojno toplotnoizolacijsko zasteklitvijo. »Takšna zasteklitev ima dve prednosti: pozimi prepusti več sončne energije v prostor kot toplote iz prostora, površinske temperature stekel na notranji strani pa so tudi pozimi dovolj visoke, da ne prihaja do motečega toka hladnega zraka ob oknu in do kondenzacije vodne pare,« pojasnjuje arhitekta Helena Kovač. Prezračevanje vrtca je izvedeno s prenosnikom toplote oziroma rekuperatorjem. V tako prezračevani stavbi je zrak vedno svež. Prezračevalna naprava dela največkrat samo pozimi, v preostalem času pa se objekt prezračuje naravno, skozi okna. Vrtec varčuje tudi s hladno sanitarno vodo za splakovanje wc-jev, saj se vse padavinske vode iz strehe zbirajo v vodohramu deževnice in koristno uporabijo.

Na jug so umeščene štiri pritlične igralnice, ki imajo vse neposreden dostop do pokrite terase ali zunanjega igrišča, v mansardi objekta pa sta še dve dodatni igralnici, ki ju je po potrebi mogoče preurediti v šolski učilnici. V naslednjih letih se bo namreč zaradi močnejših generacij otrok s prostorsko stisko srečevala tudi moravška osnovna šola. Vsi glavni prostori so večnamenski, igralnice pa se med seboj lahko povezujejo. Arhitekti so pri zasnovi objekta upoštevali vse standarde in normative za gradnjo vrtcev, a povsod s spodnjimi omejitvami glede velikosti prostorov, zaradi česar vrtec ni predimenzioniran. Eno od vodil pri oblikovanju stavbe, vseh dodatkov in notranje opreme v vrtcu je bilo spodbujanje otrok k razmišljanju in inovativnosti na naravoslovnem področju. Tako je denimo ograja na terasi vrtca izvedena kot računalo. »Enak pristop nameravamo uporabiti tudi pri oblikovanju zunanjega igrišča,« pravi Helena Kovač.

Gradbena dela so skupaj s komunalno in zunanjo ureditvijo znašala dober milijon evrov, pri čemer je 207 tisoč evrov prispeval Ekosklad. Za občino Moravče je to šele prvi korak pri varčevanju z energijo. »Želimo nadaljevati celovito energetsko obnovo javnih objektov v občini, saj želimo znižati javne energetske stroške in hkrati spodbudili zavest zasebnih lastnikov stavb glede varčevanja z energijo,« napoveduje župan Martin Rebolj.