Na zdravje!

Najmlajši so se v spremstvu staršev po kolenih živahno plazili skozi male kroge. Starejše ritmičarke so nastopile s skupinsko točko z obroči. Mlada gimnastičarka je blestela med izvajanjem elementa na gredi. Veterani so izvedli skupinsko vajo na bradlji. Na koncu je travnik na ljubljanskem letnem telovadišču Ilirija prekrila množica telovadcev, oblečenih v rdeče kratke hlačke in bele majice brez rokavo, in gledalci, zbrani na tribunah, so njihov telovadni nastop nagradili z bučnim aplavzom. Predvsem starejši, ki so morda tako obujali spomine na čas, ko so takšne vaje izvajali tudi sami.

Tako slovesno in živahno je bilo minuli konec tedena, ko je Športno društvo Narodni dom obeležilo svojo 150-letnico. Njegovi začetki so povezani z začetki sokolskega gibanja, katerega filozofija je bila, da zdravo telo krepimo s telovadnimi vajami in se tako razvijamo tudi duhovno. Pod geslom mens sana in corpore sano (zdrav duh v zdravem truplu; sano so namreč prevajali kot truplo, ne telo) so se v društvu povezovali svobodomiselni ljudje odprtega duha, ki so skozi gibanje krepili ne le zavest o zdravem načinu življenja, ampak tudi napredne politične nazore. Ker so se navduševali nad političnim liberalizmom, so burili katoličane. Mariborski tednik katoliške in konservativne usmeritve, Slovenski gospodar, je junija 1920 starše svaril, naj čuvajo mladino pred sokoli, saj naj bi jim želeli vzeti vero.

To je bilo daleč od resnice. Biti sokol je pomenilo, da imaš okoli sebe fizično in psihično zrele osebe, prijatelje, brate in sestre. Pomenilo je, da si del skupnosti, ki se zavzema za socialno pravičnost in demokratičnost, ki ne streže političnim strankam in veram, temveč narodu. Telovadnica pa je bila marsikomu drugi dom, v njej niso le telovadili, temveč so organizirali tudi družabna srečanja in plese.

Ko govorimo o sokolstvu, ne moremo mimo dejstva, da to pomeni začetek organiziranega delovanja na področju športa pri nas. Sokoli so nam med drugim zapustili prvo slovensko strokovno literaturo o telovadbi, usposobili prve generacije visoko izobraženih športnih učiteljev in tudi ženskam dali priložnost, da telovadijo. Oče slovenske telesne kulture dr. Viktor Murnik je ob pomoči članov Sokola napisal vrsto strokovnih knjig. Telovadci so morali za potrebe nastajanja telovadnih priročnikov izvajati različne telovadne prvine in disciplinirano zadrževati položaj v posamičnih držah, vse dokler jih ni Murnik vestno popisal.

Sokolstvo in sokolski klub sta preživela različne družbene ureditve, monarhijo, kraljevino in socializem. V različnih obdobjih sta doživela tudi preganjanje oblastnikov in prekinitev delovanja. Sokoli so bili tudi med prvimi, ki so se med drugo svetovno vojno vključili v odporniško gibanje proti okupatorju.

No, sokolstvo in njihov duh ostajata živa tudi danes, sicer v drugačnih razmerah, a z istimi vrednotami in poslanstvom: zagotoviti možnost za splošno rekreativno telovadbo za vse, hkrati pa razvijati tudi vrhunski šport. Da jim to uspeva, dokazujejo številni rekreativci, pa tudi nesmrtni športni junaki, kot sta Leon Štukelj in Miro Cerar, ter vrhunski športniki, med katere se gotovo uvrščata Mitja Petkovšek in Sašo Bertoncelj.

Danes večji del programa društva pomeni splošna telovadba, ki temelji na osnovnih elementih športne gimnastike. Z okoli 1500 člani so med največjimi društvi v Ljubljani in s tem tudi v državi. Še vedno stavijo na srčnost, solidarnost, tovarištvo, odprtost, vztrajnost, trdo delo in življenjski optimizem. »Vrednote, ki jih v svetu vse redkeje srečujemo,« je prepričan Dejan Crnek, predsednik Športnega društva Narodni dom.

Za uspešno delovanje društva je nujen primeren telovadni objekt. In prav s telovadnimi prostori so imeli sokoli težave ves čas svojega delovanja. Telovadno društvo Sokol, poznejši Partizan in današnje Športno društvo Narodni dom, je imelo svoje prostore v Narodnem domu od leta 1896, ko je bil ta zgrajen, do lani, ko so se preselili, ker bi sicer Narodna galerija, s katero so sobivali, lahko izgubila evropska sredstva za prenovo starega dela stavbe. Zdaj telovadci domujejo v hiši ob letnem telovadišču v Tivoliju, kjer izvajajo rekreativni program za otroke, mladino in starejše. Močno upajo, da bodo z načrtovano gradnjo plavalnega centra Ilirija dobili telovadnico. »Po stoletju in pol se menda vendarle spodobi, da dobimo primerne prostore,« so enotni.

A tudi če se to ne zgodi, pravi Crnek, imajo svojo zemljo in hišo, kjer lahko v miru nadaljujejo stopetdesetletno tradicijo in morda nekoč sami zgradijo svojo telovadnico. Kot so pokazali minuli konec tedna, ko so pripravili pravi sokolski zlet, je duh z začetkov društva še kako živ, le discipline pri korakanju jim morda nekoliko manjka.

Razstava:
150 telovadnih pik Narodnega doma
Kje: steklena avla Narodne galerije, Ljubljana
Kdaj: do 8. septembra 2013