Očenaš hlapca Jerneja

Ob dnevu državnosti je v državnem zboru slavnostna seja. Izvedbi himne sledi politični govor, temu pa krajši kulturni program. Zdravljico je letos odpel pevski zbor ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, ki bi moral pod taktirko Ambroža Čopija zapeti še Očenaš hlapca Jerneja. To pa se ni zgodilo, ker je predsednik državnega zbora Janko Veber dirigenta prosil, naj za rojstni dan republike izvedejo kaj bolj spodbudnega, ne tako »zateženega«. Čopi zahtevi ni ustregel, zato je malce daljši program na proslavi imel trobilni ansambel Akademije za glasbo.

Besedilo Očenaša je vzeto iz Cankarjeve povesti Hlapec Jernej in njegova pravica: »Oče naš, kateri si v nebesih, tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet. Kar si rekel, ne boš oporekel, kar si zapisal, ne boš izbrisal! Oče naš, kateri si v nebesih, neskončno si pravičen, daj delavcu plačilo!«

»Besedilo riše trenutno stanje v Sloveniji in tudi marsikje po svetu. Kot umetnik mislim, da moramo z glasbo, ki jo izvajamo, ljudi nagovoriti. Stojim za tem, da je to skladba, ki ima glede na sedanje razmere tisti pravi pomen in sporočilnost, ki bi jo morali ljudje slišati. Gre za socialno besedilo, skladba pa je zborovski monument, je izredna,« je dirigent pojasnil svoje vztrajanje.

Da je skladba aktualna, potrdi tudi interpretacija Cankarjeve povesti, ki jo je leta 1979 v reviji Sodobnost objavil literarni zgodovinar Jože Pogačnik. Opozoril je na Cankarjevo razločevanje, »ki obstaja v slovenščini med leksemoma ’pravo’ in ’pravica’, in da je pravo v razmerju do pravice zgolj ’njena grozna karikatura’. Zapisal je, da je Jernejev problem »problem razmerja med delavcem in njegovim delom in problem pravic iz dela«.

Ker ima pesem v naslovu Očenaš, je ljubljanski nadškof Anton Stres zapisal, da je Veber pesem zavrnil, »ker pač očenaš preveč spominja na krščanstvo«. Če je bil to pravi razlog njegove odločitve, Marjetka Golež Kaučič, predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta SAZU, meni, da »gre pri tej predvsem za vprašanje neizobraženosti, ignorance in arogance do izjemno pomembnih besedil slovenske literature«. Tudi po mnenju Marka Juvana, vršilca dolžnosti predstojnika Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU, gre za neumnost, če je bil razlog »neprimernosti« res domnevna religioznost besedila. »Cankarjev Očenaš je lahko bolj sporen za cerkev kot za državo. Očenaš je besedilo, vpeto v povest o hlapcu Jerneju in njegovi pravici, ki jo je literarni zgodovinar Ivan Prijatelj označil za prepesnitev Marxovega Komunističnega manifesta. Gre za izrazito socialno angažirano besedilo, ki se zavzema za to, da sta delo in delovni vložek nekoga cenjena. Jernejeva molitev ima izrazito razredno, socialno noto ... Če se zdaj socialni demokrati tega sramujejo, je to zelo skrb zbujajoče,« je v smehu sklenil Juvan.