Tjaša Zajc

 |  Mladina 26  |  Politika

Končno

Ministrstvo za kulturo se namerava konkretno zavzeti za večji učinek Beneškega bienala na slovensko kulturo

Vizualna umetnica Jasmina Cibic, ki zastopa Slovenijo v Benetkah

Vizualna umetnica Jasmina Cibic, ki zastopa Slovenijo v Benetkah
© Arhiv Mladine

V prihodnjih letih se obeta, da bo na Beneškem bienalu slovenski kulturni produkciji namenjena večja pozornost. Novi osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 predvideva najem prostora na enem glavnih prizorišč – v Arsenalu. Čeprav je za umetniško prepoznavnost v bistvu pomembna kakovost umetniškega dela, ki pritegne, ta bolj težko naredi vtis, če je na manj vidni lokaciji.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Tjaša Zajc

 |  Mladina 26  |  Politika

Vizualna umetnica Jasmina Cibic, ki zastopa Slovenijo v Benetkah

Vizualna umetnica Jasmina Cibic, ki zastopa Slovenijo v Benetkah
© Arhiv Mladine

V prihodnjih letih se obeta, da bo na Beneškem bienalu slovenski kulturni produkciji namenjena večja pozornost. Novi osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 predvideva najem prostora na enem glavnih prizorišč – v Arsenalu. Čeprav je za umetniško prepoznavnost v bistvu pomembna kakovost umetniškega dela, ki pritegne, ta bolj težko naredi vtis, če je na manj vidni lokaciji.

Doslej se je Slovenija predstavljala v beneški galeriji A + A. Ta sicer z različnimi prijemi skrbi za čim večji obisk in si tudi v času, ko se bienale konča, s kontinuirano promocijo slovenske umetnosti vse leto prizadeva za prepoznavnost Slovenije in njene sodobne umetnosti. A kot pravi kurator galerije Škuc Tevž Logar, ki je letos sodeloval pri pripravi slovenske razstave Jasmine Cibic ​»Za gospodarstvo in kulturo«, je galerija na kraju, kamor se obiskovalci odpravijo šele po ogledu glavnih prizorišč in vstopnih točk vsakega obiskovalca – Giardinov in Arsenala. V mestu je boj za pozornost toliko ostrejši, zato morajo organizatorji več vložiti v promocijo.

Za najem prostora v Arsenalu bo treba na leto nameniti 300 tisoč evrov dodatnih sredstev. Doslej je bilo za predstavitev Slovenije v okviru Bienala namenjenih 80 tisoč evrov za samo izvedbo projekta, na podlagi pogodbe med ministrstvom in Obalnimi galerijami Piran, ki upravljajo galerijo A + A, pa za najem prostora, splošne stroške, plače in program lani 115 tisoč evrov. O prihodnosti Galerije A + A bo odločeno na podlagi javne razprave. Za zdaj je znano le, da od prestavitve na novo lokacijo pričakujejo podvojitev števila obiskovalcev do leta 2017, torej naj bi bilo obiskovalcev takrat 200 tisoč v primerjavi s sto tisoč, kolikor jih je bilo lani.

Kot pravi Logar, se po vsakem bienalu govori o tem, kje naj bi bil slovenski paviljon. Gre za pomembno vprašanje, odgovor pa odvisen od dobre volje ministrstva in njegove kulturne politike. »Za umetnike pa je to zelo pomembna gesta. Smisel celotne predstavitve je, da se umetnik po dogodku, kot je Beneški bienale, poveže s tujimi institucijami in dobiva vabila za razstave svojih del. Sistem umetnosti in trga je zelo kompleksen, konkurenca pa velika,« še dodaja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.