Demokratični forum

Gastro tržnica Odprta kuhna
Pogačarjev trg, Ljubljana
www.odprtakuhna.si
Če le ne lije kot iz škafa, potem štanti z raznoliko ponudbo za vse okuse (ni floskula, čeprav se tako sliši) obratujejo vsak petek od dopoldneva do (načeloma) 19. ure.

Fino:
ideja in koncept
raznolikost ponudbe

Ne tako fino:
da včasih manjkajo vsi največji zvezdniki naenkrat

Odprtost pomeni tudi to, da bo vsak našel kaj za svoj žep. Guštanje se začne že pri nekaj evrih, za pestrejše doživetje pa je fino imeti vsaj desetaka.

Domnevamo, da Konzumov urad za statistične analize obiskovalstva v resnejših slovenskih prehranskih obratih ni edini, ki je v zadnjih letih ugotovil – posplošeno rečeno, saj so kakšni placi, predvsem na s turisti obleganih lokacijah, (še) vedno polni – redčenje števila za gostinskimi mizami sedečih lačnih ust. Je pač tako, da se zategovanje okolitrebušnega jermena ponavadi začne prav pri gostinskih izdatkih. In kaj storiti, če ljudje ne pridejo v gostilne? Nič, pripeljati gostilne k ljudem.

Prav to je naredila ekipa, stoječa za projektom Odprta kuhna, ki v polletni periodi od sredine maja do srede oktobra vsak petek obratuje na Pogačarjevem trgu na ljubljanskem placu. Odprtost v imenu je, sodeč po vizitaciji razširjene Konzumove ekspedicije, moč razumeti v več pogledih: najprej v fizičnem, saj zadeva poteka pod milim nebom; nato v gastronavtskem, saj na štantih mirno sobivajo potica, dim-sumi in argentinski stejki (ter vse, kar je vmes); ob koncu pa tudi v nivojskem, saj so partnerji projekta tako špičaki tipa Zemono kot falafelski uličarji s Trubarjeve. Tako lahko zainteresirani javnosti poročamo, da smo na oni razbeljeni petek našli pozicijo v senci ljubljanske stolnice in začeli lagoden multi-kul(t)i obhod po stojnicah: ker je do Škrubijeve originalne lokacije zelo zavita in dolga pot, je bilo super sredi Ljubljane zagristi v njegove legendarne, z drobnimi grumpi prelite klocove nudlne, medtem ko je predoseljski Krištof za njegovim hrbtom v mini komori že dimil Fondovega brancina. Po grlu je tekel sadno osvežilen, na koncu pa primerno grenkljat Bevogov (ja, to je ta v Avstrijo prebegli gornjeradgonski pivovarski poba) IPA Kramah, djevojke u ljetnim haljinima so v rokah držale rožnat osvežilen hladen ruski boršč in simpatične sibirske pelmene, pobje so po Cubisovi taljati iz argentinskega stejka polivali salso čimičuri, azijski memoaristi so polnili krožnike s Shambalinim zelenim curryjem, podporniki protestnikov na trgu Taksim so oblegali Yildiz Hanov štant, Mama iz Ajševice je k mariniranemu lososu točila super Guerilin rose, fotri pa so ocenjevali v pločevinko nalite Jezerškove vampe in ugotovili, da so super. Nakar se je šlo še k Mari na štrudelj in/ali korenčkovo potico pa h Kuklju po ribano kašo za domov ... in nato že še kam, saj je vse tako blizu. Skratka: za pašo firbca, glaž ali dva, hiter snack ali resno južino ob petkih ni boljšega placa, kot je Pogačarjev.