Premikanje meja

Ena izmed ovir za zaposlitev žensk je bilo do sedaj načrtovanje družine. Čeprav je to uradno prepovedano, morajo ženske na nekaterih razgovorih za službo odgovarjati tudi na vprašanja o načrtovanem materinstvu ali pa morajo celo obljubiti, da v določenem časovnem obdobju ne bodo imele otrok. Porodniški dopust ter nega in varstvo otroka delodajalca staneta. Poleg tega je treba na nekaterih delovnih mestih v času odsotnosti novopečene mamice zaposliti dodatnega, začasnega delavca. Moški so zato privlačnejša delovna sila, ženske pa diskriminirane pri zaposlitvenih možnostih.

Če bo uveljavljen novi zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga je ta teden predstavilo ministrstvo za delo, se obetajo spremembe. Od 260 dni, kolikor traja starševski dopust (do sedaj imenovan dopust za nego in varstvo otroka), bodo morali po novem očetje za otroka skrbeti vsaj 30 dni ali pa bo starševski dopust za družino trajal le 230 dni. Torej 30 dni manj. Če pa se bo oče odločil namesto mame ostati z otrokom več kot 30 dni, bo družina dobila še dodatne »bonus« dneve dopusta.

Po novem bo plačan tudi odmor za dojenje mamicam, ki bodo v službah, z zakonom pa se poleg tega spreminja logika vključevanja otrok v vrtce. Do sedaj so, če je bil otrok doma, starši do njegovega šestega leta dobili višji otroški dodatek. Ker pa raziskave kažejo, da je zaradi razvoja in socializacije za otroka koristno, da se čim prej vključi med vrstnike, so se na ministrstvu odločili, da spodbudijo starše k vpisu otrok v vrtce po tretjem letu. Od takrat višjega otroškega dodatka ne bo več.

Nasprotniki predlaganega zakona trdijo, da se z zapovedovanjem oblike starševskega dopusta država pretirano vtika v zasebne odločitve staršev o vzgoji in družini. Direktorica direktorata za družino mag. Ana Vodičar pa odgovarja, da so podobne očitke poslušali že pri sprejemanju zakona o preprečevanju nasilja v družini, češ da gre za »vpogled v spalnice«. Če ima država tehtne razloge za to, je takšen poseg upravičen. Hkrati se ji zdijo očitki nekaterih politikov, da država sedaj očete »sili« skrbeti za otroke, »smešni«. Glasni so namreč ravno tisti, ki so ob družinskem zakoniku kričali, da družina brez očeta ne more obstajati. Pojavil se je tudi očitek, da se ženskam po tihem krajša porodniški dopust. A bolj kot za omejevanje pravice do skrbi za otroka gre za to, da ženske dobijo priložnost za lažje ponovno vključevanje na trg dela, očetje pa, da se že v najzgodnejšem obdobju zbližajo z otroki.

Res je preprosto govoriti o enakopravnosti med spoloma, a včasih ta zaživi le s konkretnimi zakonskimi spodbudami. Pred leti je bila recimo uvedena pravica do očetovskega dopusta v dolžini 15 dni ob rojstvu otroka. Danes jo izrabi 85 odstotkov očetov. Tudi do sedaj je bilo mogoče, da so si 260 dni starši razdelili po želji, a je to možnost izrabilo le pet odstotkov očetov. Sedaj bo torej drugače; če bodo starši želeli, da starševski dopust traja 260 dni, bo 30 dni obveznih za očeta.

S tem ukrepom se Slovenija približuje miselnosti skandinavskih držav, kjer je enakopravnost med spoloma največja. Na Švedskem je recimo neprenosljivih 60 dni (očetovskega) starševskega dopusta, ki sicer traja 480 dni.