Ritualno obrezovanje

Je obrezovanje fantkov iz verskih razlogov v Sloveniji res prepovedano oziroma celo kaznivo in mora zdravnik, ki ta poseg opravi, v zapor? Ne. Če bi namreč šlo za kaznivo dejanje, ga javne in tudi zasebne zdravstvene ustanove v Sloveniji ne bi ponujale kot samoplačniško storitev. Univerzitetni klinični center v Ljubljani obrezovanja iz verskih razlogov ne izvaja že od leta 2010, vendar ne zato, ker bi bilo prepovedano, temveč ker kot terciarna zdravstvena ustanova za operativni poseg računa 700 evrov, to pa je tolikšen znesek, da starši otroke na obrezovanje raje odpeljejo v katero od slovenskih splošnih bolnišnic, k zasebnemu zdravniku ali pa v tujino.

Obrezovanja iz verskih razlogov ne prepoveduje niti Evropsko urološko združenje, saj je po njegovem mnenju bolje, če poseg opravi zdravnik kot pa šarlatan. Zakaj se je torej na sodišču znašel urolog ljubljanskega kliničnega centra Adnan Arafat? Resnici na ljubo je treba reči, da Arafat ne bi sedel na zatožno klop, če po posegu ne bi nastali zapleti, zaradi katerih je bilo otrokovo življenje ogroženo. Vprašanje je seveda, ali je bil za zaplete resnično kriv zdravnik, na to bo moralo odgovoriti sodišče, gotovo pa bi Arafat ravnal odgovorneje, če bi poseg opravil v bolnišnici namesto na domu fantkovih staršev. Arafatovi kolegi na Kliničnem centru pravijo, da gre za zdravnika z dolgoletnimi izkušnjami, ki je opravil že ogromno takšnih posegov. Poleg tega gre za razmeroma preprost poseg, še najpogostejša zapleta sta krvavitev in okužba. Specialist urolog prof. dr. Bojan Tršinar iz UKC opozarja, da krvavitev ni strokovna napaka, do nje pride v približno enem od stotih primerov in jo je zelo preprosto preprečiti tako, da se pozneje doda še en šiv. Pravi tudi, da je obrezovanje iz verskih razlogov težko prepovedati, saj gre za tisočletno tradicijo muslimanov in judov.

Obrezovanje fantkov iz verskih razlogov morda res ni dopustno iz moralnih in etičnih razlogov. Lahko se tudi strinjamo z varuhom človekovih pravic, da gre pri obrezovanju fantkov iz nemedicinskih razlogov za kršitev otrokovih pravic in da bi bilo prav, če bi se s posegom počakalo do otrokovega petnajstega leta, ko bi se lahko sam odločil, ali se s posegom strinja. Vendar pa to še ne pomeni, da gre pri ritualnem obrezovanju za kaznivo dejanje ali celo, da ima ta poseg znake kaznivega dejanja, kot trdi varuh človekovih pravic.

Gotovo pa bi bilo zaradi različnih interpretacij koristno, če bi se področje tudi v Sloveniji zakonsko uredilo, tako kot so to storili v Nemčiji. Konec lanskega leta je spodnji dom nemškega parlamenta podprl zakon, ki staršem v bodoče podeljuje pravico, da sinove obrežejo. Pred glasovanjem je nemška pravosodna ministrica opozorila, da na svetu ni države, kjer bi bilo obrezovanje dečkov iz verskih razlogov obravnavano kot kriminalno dejanje. Za zakonsko ureditev se zavzema tudi urad varuha človekovih pravic. Predlagajo, da pristojni državni organi v sodelovanju s prizadetimi verskimi skupnostmi pripravijo ustrezno zakonodajo.