Zgodilo se je čisto blizu vas

Gostilna Rajh
Soboška 32, Bakovci
Tel.: 02 543 90 98
www.rajh.si
Pod Rajhovimi piskri tli vsak dan, razen ponedeljka. Od torka do sobote strežejo od 10.30 do 22.00, ob nedeljah pa od 11.00 do 16.00.

Fino:
Ajdov kruh, s čimerkoli ali brez vsega
duo ocvrtih ščuk
jelenov hrbet
sladice

Ne tako fino:
paradižnikova juha

S sezono in terroirjem navdihnjen blago kreativni šesthodni scenosled je več kot vreden svojih 35 evrov, takisto naj vam ne bo žal dodati še 15 evrov za pet spremljajočih vin.

Zemljevidska glava matere Slovenije se zdi tako oddaljena od centralnih leg narodovega telesa, da ob pomisli na pot v Prekmurje marsikdo pozabi na faktično majhnost domovine in se mu zdi, da – če povzamemo najbolj znani glas ravnice – do njenega severovzhodnega konca dolga, dolga je cesta. No, Konzumov referenčni laboratorij za izmero čas-prostora na tem mestu izdaja uradni zapisnik, da to ne drži. S tempomatom, nastavljenim na lagodno-kruzerskih 120, je trajalo le uro in pol od obronkov metropole do parkirišča v senci pod Rajhovo brajdo.

In dokler je avto v zavetju te brajde, so tudi časovno-prostorski potniki v izjemno dobri oskrbi, pa najsi gre za v etno košto zaljubljene bogatajevce, šniclbataljon soldate ali gastro presežke iščoče hrančkarje. Hec (in redko videna gostinska spretnost) je namreč v tem, da poleg vsaki od treh branž namenjenih poglavij a la carte menija Rajhovi sestavijo tako degustacijsko špuro, da z njo v nekaj potezah na hrbet spravijo vse tri omenjene grupe jedcev.

Postojmo najprej pri ajdovem kruhu z orehi in ga zapišimo, kot se spodobi: Ajdov kruh z orehi. Veliko začetnico si zasluži zaradi mehke, zračne in sočne sredice, hrustljave, a ne trde skorje ter izjemnega okusa, ki ga v enem pozdravnem prigrizku nabilda bučno maslo, v drugem pa košček salame in malo pora. V gostilni, kjer tako lepo ravnajo s kruhom, pač vedo, kaj delajo. Zato jim zlahka pogledamo skozi prste ob eni sami neprepričljivi jedi, paradižnikovi juhi, ki je pokazala, da Luštovi paradajzi vendarle ne premorejo dovolj okusa, da bi zmogli sami tvoriti celotno jed. Vse drugo je bil namreč festival perfektno skuhanih jedi, izhajajočih iz tradicije, a kalorično olajšanih, moderniziranih in nadgrajenih. Hladne mlečne kumare, dunajska in koruzna variacija ocvrte ščuke na z bučno majonezo zabeljenem krompirju; sijajen paprikaš iz mladega stročjega fižola; dišeč jurkin sorbet z extra brut zlato radgonsko penino; dva s številnimi lepo ujemajočimi se elementi sestavljena mesna krožnika (telečji medaljon z vinsko omako, mladim grahkom in rižoto z lisičkami ter jelenov hrbet z jurkino omako, zeleno kremo in ajdovo čipko) ter par vrhunskih sladic (čokoladni ganache z medenim jogurtom in dimljenim čajem ter tortica iz bučnih semen, mlečne kreme in malin), predvsem pa splošni dobropočutni vtis o resni in pošteni storitvi po več kot le korektni ceni so pod črto zadostovali za zaključno misel: le zakaj nismo prikruzali že kdaj prej?!