EU korak bližje možnosti ponovne uvedbe vizumov za Zahodni Balkan?

Evropska komisija bo morda lahko kmalu v določenih okoliščinah odborila vnovično uvedbo vizumov za potovanja državljanov držav Zahodnega Balkana v EU. To možnost naj bi pridobila na podlagi načelnega dogovora, ki ga je španski poslanec Agustin Diaz de Mera kot poročevalec Evropskega parlamenta o možnosti suspenza brezvizumskega režima za države Zahodnega Balkana po dolgotrajnih pogajanjih dosegel z državami članicami EU.

Kot je po pisanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver v ponedeljek sporočil španski poslanec, bo lahko Evropska komisija v skladu z dogovorom, ki je bil dosežen konec junija, svobodno odločala, ali bo začasno ukinila brezvizumski režim ali ne.

Nekatere članice EU so že več krat zahtevale ponovno uvedbo vizumov za pet držav Zahodnega Balkana (Makedonijo, Črno goro, Srbijo, Albanijo in BiH), ker je po odpravi vizumov občutno več ljudi iz teh držav pri njih vložilo prošnjo za azil. A mehanizem, ki bi omogočal začasen suspenz pravice do potovanja brez vizumov, v EU sedaj ne obstaja.

Makedonci, Srbi in Črnogorci lahko v schengen brez vizumov potujejo od decembra 2009. Leto pozneje je EU vizumsko obveznost odpravila še za BiH in Albanijo. A že takrat so se pojavili pomisleki nekaterih držav članic, da bi državljani držav Zahodnega Balkana utegnili možnost potovanj v EU brez vizuma zlorabiti za vložitev zahteve za azil, zato so se v Bruslju istočasno zavezali, da bodo vzpostavili mehanizem, ki bo v primeru resnih kršitev omogočal suspenz ukrepa.

Vložen je bil predlog za uvedbo varnostne klavzule, da bi v primeru, če bi morale države članice evropsko komisijo obvestiti o problemu zaradi bistvenega povečanja prosilcev za azil. Komisija bi nato razmere preučila in če bi ugotovila kršitve pravil, bi ustrezen predlog za začasno uvedbo vizumov za državo kršiteljico predlagala pristojnemu odboru na svetu EU, ki bi to odločitev sprejel s kvalificirano večino glasov. Na podlagi odločitve tega odbora, bi evropska komisija nato sprejela sklep o vnovični uvedbi vizumov.

Že pred več kot letom in pol so notranji ministri članic EU na podlagi tega predloga sprejeli načelni dogovor o vzpostavitvi mehanizma za hiter in začasen suspenz vizumske liberalizacije v primeru izrednih razmer. Takrat so se tudi začela pogajanja o tem z Evropskim parlamentom.

Doseženi dogovor med državami članicami in parlamentom ima po besedah poročevalca Agustina Diaza de Mere tako podporo poslancev največje politične skupine (Evropske ljudske stranke – EPP) kot tretje največje politične skupine liberalcev (Alde).

Velik del prosilcev za azil v Evropi prihaja z Zahodnega Balkana, a manj kot petim odstotkom ga dejansko uspe dobiti. Prosilcev iz te regije je več kot prosilcev iz Afganistana in Sirije skupaj.

V ponedeljek objavljeno poročilo Evropskega podpornega urada za azil (EASO) kaže na kar 49-odstotno povečanje prosilcev za azil z Zahodnega Balkana v letu 2012. Vrhunec je bil oktobra, ko je njihovo število preseglo 10.000, nato pa je hitro padlo. Takrat je šest članic EU, ki so Avstrija, Belgija, Francija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska, poslalo Evropski komisiji pismo, v katerem so izrazile skrb, ker iz držav Zahodnega Balkana, ki jim je EU ukinila vizume za vstop v schengensko območje, prihaja k njim vse več ljudi, ki zahtevajo azil.

Število prosilcev se pred zimo običajno poveča zato, ker Romi, ki so glavni vir neutemeljenih prošenj za azil, takrat iščejo zavetje pred zimo. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström pravi, da je odprava vizumov velik dosežek, a z njim države prevzemajo tudi odgovornost, kar pomeni, da morajo tako države kot državljani držav, za katere so vizumi za vstop v schengensko območje ukinjeni, dokazati, da spoštujejo pravila.

Komisija ima za preverjanje spoštovanja teh pravil v državah Zahodnega Balkana vzpostavljen posebni mehanizem, prek katerega dobiva informacije o številu ljudi, ki v državah schengenskega območja zaprosijo za azil. O svojih ugotovitvah poroča ministrom za notranje zadeve.

Dogovor, ki ga je dosegel Agustin Diaz de Mera nikakor še ni dokončen. Sedaj ga bodo najprej preučile države članice in če se bodo z njim strinjale, bo o njem glasoval Evropski parlament, morda že na plenarnem zasedanju septembra. (sta, er)