12. 7. 2013 | Mladina 28 | Svet
Pokop odklopa
Francija opušča grožnjo odklopa interneta
Francoska vlada je ta teden priznala poraz svoje politike boja proti internetnemu piratstvu, ki je temeljila na tako imenovanem »postopnem odzivu«. Po treh opozorilih o kršenju avtorskih pravic je lahko sledila kazen odklopa internetnega priključka. Zakon, imenovan HADOPI, so po hudem boju v obeh domovih francoskega parlamenta sprejeli leta 2009 in je pomenil veliko zmago takratnega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Vse od takrat pa je doživljal poraz za porazom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
12. 7. 2013 | Mladina 28 | Svet
Francoska vlada je ta teden priznala poraz svoje politike boja proti internetnemu piratstvu, ki je temeljila na tako imenovanem »postopnem odzivu«. Po treh opozorilih o kršenju avtorskih pravic je lahko sledila kazen odklopa internetnega priključka. Zakon, imenovan HADOPI, so po hudem boju v obeh domovih francoskega parlamenta sprejeli leta 2009 in je pomenil veliko zmago takratnega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Vse od takrat pa je doživljal poraz za porazom.
Kmalu po sprejetju zakona, ki je pristojnost odločanja o odklopu internetnega priključka prepustil novoustanovljeni agenciji HADOPI, je ustavno sodišče zakon razveljavilo, češ da je dostop do elektronskih komunikacij človekova pravica, ki jo lahko omeji le sodišče. Popravljeni zakon, ki je upošteval odločbo ustavnega sodišča, pa se je izkazal, kot so številni opozarjali že ob njegovem sprejetju, za povsem disfunkcionalnega. Na njegovi podlagi niso izklopili niti enega internetnega priključka. Šele prejšnji mesec so izdali eno in edino sodno odločbo o odklopu za obdobje 15 dni, ki pa še ni bila izvršena in verjetno tudi ne bi bila, četudi francoska vlada zakona ne bi razveljavila. Med drugim zakon namreč določa, da odklop internetnega priključka ne sme vplivati na telefonijo in televizijo. Ker so te tri storitve vse pogosteje združene, bi bil izrečeni ukrep zelo verjetno neizvedljiv.
Prvo odločbo o odklopu so sicer izdali v času, ko je bilo že bolj ali manj jasno, da so odklapljanju interneta v sklopu protipiratske politike šteti dnevi. Nekdanji direktor televizije Canal+ Pierre Lescure je namreč maja letos v poročilu o kulturi v digitalni dobi, ki ga je izdelal po naročilu francoskega predsednika Franciosa Hollanda, predlagal nadomestitev ukrepa z denarnimi kaznimi.
In prav to se danes dogaja. »Postopni odziv« ostaja, a bo omejen na naraščajoče denarne kazni. To pa po besedah Jeremija Zimmermanna, ustanovitelja francoske nevladne organizacije za zaščito internetne svobode La Quadrature du Net, ni nujno dobro. »V praksi bo zakon omogočal več sankcij in bo na nek način bolj represiven.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.