Z zadrugo do stanovanja

V Sloveniji, zlasti v času krize, se pojavljajo zamisli o stanovanjskih zadrugah. Po teh zamislih bi lahko skupina posameznikov ustanovila stanovanjsko zadrugo, pri banki najela hipotekarno posojilo, nato pa bi stanovalci z najemninami to posojilo odplačevali. Kot je za Delo dejal Blaž Habjan, vodja projektov Uveljavljanja stanovanjskih kooperativ, ki deluje v sklopu Zavoda Tovarna, bi se posamezniki skupaj dogovorili, kje in kako želijo graditi, nato pa sodelovali pri gradnji in pozneje tudi pri opremljanju ter upravljanju zgradbe. Januarja letos je že začela delovati Stanovanjska zadruga Eko Gradvest.

Dejavni so tudi v Mariboru. Pred dvema tednoma je mariborski Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) začel v okviru programa razvoja potencialov lokalnih skupnosti preko »mailing liste« različnih nevladnih organizacij pošiljati anketo. Na ta način želijo preveriti bivanjski položaj prebivalcev Maribora in ugotoviti zanimanje za oblikovanje stanovanjskih zadrug. Po besedah Karoline Babič se osredotočajo na »specifično ciljno skupino, ki ne ustreza merilom stanovanjskega sklada, hkrati pa so to ljudje, ki ne morejo konkurirati kot kupci na trgu.«

Čeprav se pri pripravi projekta zgledujejo po švicarskih modelih – tam je pet odstotkov stanovanj v lasti kooperativ, v mestih pa celo 20 odstotkov –, resno razčlenjujejo tudi avstrijski model. V Avstriji imajo namreč stanovanjske zadruge, ki v imenu zadružnikov najemajo posojila v bankah. »Toda tam je to državni model stanovanjske politike. Pri nas pa naj bi skrbeli za uveljavljanje stanovanjske politike skladi, ki pa ne zagotavljajo zadostitve stanovanjskih potreb za vse,« pravi Babičeva.

In katere so pravzaprav prednosti zadrug v primerjavi z individualno gradnjo hiše ali nakupom stanovanja na trgu? To sta v večini primerov ugodnejša cena in dosmrtni najem z možnostjo odkupa. »Pri gradnji v obliki kooperativ prideš do ugodnejše cene, ker ni posrednika. V Sloveniji je gradbena cena denimo 700 evrov na kvadratni meter, prodajna cena metra novogradnje, recimo v Mariboru, pa je lahko 1600 evrov. Vmes je dosti posrednikov, ki se jim je mogoče z gradnjo v kooperativi izogniti,« pravi Babičeva. Predvsem pa, na to opozarjata Habjan in Babičeva, se z zadružnim načinom reševanja stanovanjske problematike oblikujeta tudi življenje in sodelovanje v skupnosti. »V zadnjih dveh desetletjih tega hardcore kapitalizma smo povsem zanemarili vidike življenja v skupnosti, kjer lahko skupaj rešujemo številne probleme, ki so zdaj usmerjeni na kupo-prodajna razmerja. Gre za skupnostno varstvo otrok, skrb za starejše, morda celo za souporabo avtomobilov, in še za vrsto drugih zagat, ki bi jih lahko rešili na neformalni način v skupnosti,« pojasnjuje Babičeva.