Enotna cena knjige

Tri leta so pri Mladinski knjigi razmišljali o uvedbi prodajalne elektronskih knjig, sedaj pa so namero končno uresničili. Čeprav založniki nimajo stroška s tiskom in distribucijo, ima 210 naslovov v E-emki enako ali celo višjo ceno kot navadne žepne knjige. Razlog za to je višji davek na elektronske knjige, ki na ravni EU znaša 22 odstotkov, medtem ko so tiskane knjige pri nas obdavčene po 9,5-odstotni stopnji. Tako pri Mladinski knjigi kot pri Študentski založbi, ki je skoraj istočasno odprla svojo platformo e-knjig Biblos, pravijo, da bomo lahko e-knjige po nižjih cenah kupovali leta 2015, ko bo Evropska komisija znižala obstoječi davek. Pomagala pa naj bi tudi enotna cena knjige, ki jo bo pri nas predvidoma v začetku prihodnjega leta uvedel novi zakon o knjigi.

Enotna cena knjige pomeni, da bodo morale imeti vse na novo izdane knjige v Sloveniji že v kolofonu navedeno ceno, ta pa bo morala veljati v vseh prodajalnah, tudi spletnih, in to vsaj eno leto. Končno maloprodajno ceno bo določil založnik, ne več trgovec. Kot pojasnjuje svetovalec uprave Mladinske knjige Miha Kovač, ima taka ureditev »neposredne pozitivne učinke predvsem na manjše knjigarne, saj velikim trgovcem in spletnim prodajalcem preprečuje drastično nižanje cen pri prodajnih uspešnicah in novih knjigah«. Na ministrstvu za kulturo so zapisali, da bo enotna cena zaščitila tudi javni interes na področju knjige: »Cilj ni v komercializaciji področja knjige in v veleprodaji komercialno uspešnejših naslovov, pač pa razvoj in krepitev kakovostne nacionalne kulturne produkcije in bralne kulture.« Veletrgovci tako založnikov ne bodo več stisnili v kot, zato naj bi ti s sredstvi, zbranimi s prodajo knjižnih uspešnic, financirali tržno manj zanimive, a kakovostnejše izdaje.

Ukrep naj bi knjige pocenil. »V državah, kjer enotne cene ni, založniki pričakovane popuste pogosto vgradijo v ceno knjige, ob enotni ceni pa tega ne morejo več, zato cene znižajo, da ostanejo konkurenčni,« pojasnjuje Kovač. Položaj pa naj se ne bi izboljšal le za kupce, ampak tudi za avtorje. Ker s tem ne bi bila več možna prodaja novih knjig »pod ceno«, bi dobili več sredstev.

Predvidene so tudi izjeme. Založnik bo lahko drugo ceno posameznega naslova določil zaradi različne vezave knjige in za člane knjižnih klubov. Desetodstotni popust bodo lahko nudili na knjižnih sejmih in predstavitvenih dogodkih. Če bodo v štirih mesecih prodali manj kot tretjino naklade določene novoizdane knjige, pa bo lahko založnik ceno popravil.