Navidezne identitete

»Če je včasih veljalo, da sem, kar pravim, da sem, danes vse bolj velja, da si, kar Google pravi, da si,« je v Pravni praksi zapisala namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle. K pisanju članka jo je spodbudila sodba nemškega vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da je Googlova funkcija »autocomplete« lahko tudi obrekljiva.

Ko v Googlov brskalnik vtipkamo iskalno geslo, namreč funkcija »autocomplete« naše iskanje avtomatično dopolnjuje. Besedo, ki nam jo predlaga, odločijo algoritmi, ki »se učijo« iz drugih iskanj. Večkrat kot je v brskalnik vtipkano geslo, večja je možnost, da bo funkcija »autocomplete«, ko bomo iskali podobno, predlagala to, kar je prej iskala množica drugih. Če vpišemo geslo Aurelio Juri, denimo, ga iskalnik hitro dopolni z besedami »svinger«, »škandal«, »afera«. Katarini Kresal doda besedi »kokain« in »orgija«. Čeprav je ta povezava včasih upravičena, se lahko zgodi tudi nasprotno. Prav to je nemško sodišče ugotovilo pri tožniku, ki mu je »autocomplete« ob njegovem imenu napačno dodajal besedi »scientologija« in »prevara«. »Vsak, ki meni, da so bile z ustvarjeno frazo v iskalniku prizadete njegove osebnostne pravice, bi moral imeti možnost, da od Googla zahteva umik, še zlasti če žalitve nimajo nobene zveze s stvarnostjo,« je zapisala Lemut Strletova.

Ker je zgledna in ugledna prisotnost na spletu čedalje pomembnejša, se posamezniki in podjetja zatekajo k profesionalnim urejevalcem spletnih identitet. Ti poskušajo doseči, da je prva iskalna stran na Googlu njihovih strank »čista«. Negativne oziroma »škodljive« zadetke poskušajo spraviti na drugo stran, ki si jo pogleda le šest odstotkov iskalcev. Nato poskušajo vplivati na funkcijo »autocomplete«. To počnejo mehansko – tako da vtipkavajo prijazna gesla.

Izvršni direktor Googla Eric Schmidt je zapisal, da bo uporaba storitev upravljavcev identitet postala nekaj vsakdanjega. Njihova uveljavitev je povezana tudi s t. i. pravico do »elektronske pozabe«, ki je še nedorečena. A praksa pokaže, kako bi neprimerna ureditev te pravice lahko prispevala k spreminjanju zgodovine in neupravičenemu brisanju upravičeno kritičnih spletnih zapisov.