Zgornja Sushishka

Japonska restavracija Maru
Vodnikova 155, Ljubljana
Tel.: 030 200 222
www.facebook.com/restavracija.maru
V športni hiši Ilirija se lahko raziskovanju japonskih okusov posvečate od ponedeljka do sobote od 12. do 22. ure.

Fino:
tunin tartar
marinirana kirnja
hrustljave role

Ne tako fino:
losos v omaki yuan
tempura

Konzumov kvartet je naročal in jedel na polno ter večer končal pri številki 35 evrov na glavo.

V Zgornjo Šiško, nekdaj vas, kasneje predmestje, zdaj pa integrativen, sodeč po oznakah prodajalcev nepremičnin skorajda že centrski del, se tokrat nismo odpravili gledat krožečih mopedov, ampak smo bili tja poslani po odloku Konzumove japonistične sekcije oddelka za primerjalno orientologijo. Ta je dobila zanesljivo informacijo, da je dva štuka nad francijem-balancijem restavracija, ki ne le da je videti, kot da je japonska (kar danes tako ali tako velja za vsako novoodprto prehranjevalnico), ampak v njej dejansko pripravljajo japonsko hrano. In to Japonci.

Tako smo z Vodnikove urno krenili po stopnicah, se prebili skozi klorirano bazensko ozračje preddverja in zasedli pozicije na presenetljivo fletni, a vendarle prometno hrupni terasi. Ob požirku sakeja smo nato naredili prehranski načrt in vanj poleg obveznega repertoarja (malo nigirjev, malo rol) sušijev – pri katerem velja posebej omeniti predvsem na naših koncih redko dobavljivo kirnjo in velike, lepo zrolane hrustljave zvitke – uvrstili kopico zanimivih prigrizkov. Med najbolj posrečene smo soglasno uvrstili na kocke avokada položen in s sezamovim oljem odišavljen ter na ravno prav velike koščke narezan tunov tatarski ter fletno marinirano edicijo kirnje, zelo všečni pa so bili tudi koromačevo-marelična solata z majhnim belim ligenjčkom in rakcem za povrhu in marinirani kosi jajčevca, na katere je mojster nanizal nekaj rezin račjih prsi.

Medtem ko smo ugotavljali, da je Mlečnikov cuvee Ana več kot primerno vino za japonske grižljaje, so v kuhinji že prižgali ognje in nam postregli komajda omembe vredno, pretežno krompirjevo-korenjevo tempuro ter sicer raritetno zanimiv, a ne čisto navdušujoč zalogaj ocvrtih mehkih, med levitvijo ulovljenih rakovic ter lepo zmehčano konfitirano hobotnico. Glavni kiks večera, tako rekoč do grenke črnine zažgan lososov zvitek, je uravnotežil izjemen, lepo zorjen na trakove narezan ramstek z zabavnim kremastim miso sirom, račje prsi s slastno šalotkino omako, ki so med peko na žaru ušle do blago jetraste prepečenosti, pa so obstale nekje vmes. Praktično prav tam kot sladice: jogurtova torta in simpatičen zelenočajasti tiramisu sta že fajn, mangov sladoled in čokoladni mousse pa ob dobrih nastavkih potrebujeta še malo ustvarjalne dodelave. Da se razumemo: v Maru se čisto dobro je, a v kontekstu ljubljanske ponudbe sušija & co. vendarle velja slovenska rečenica: ena sama je mama.