Demokracija na bajonetih?

Paradoksi egiptovske revolucije in vloga vojske v njej

V začetku julija se je več kot dvajset milijonov ljudi odpravilo na egiptovske ulice in trge. Zahtevali so odstop komaj leto dni vladajočega predsednika države Mohameda Morsija, sicer voditelja Muslimanske bratovščine, ki se je zavihtela na oblast po revoluciji v letu 2011in končala večdesetletno avtokratsko vladavino predsednika Hosnija Mubaraka. Ljudstvu je uspelo zrušiti Mubaraka in zdaj tudi Morsija, obakrat pa mu je bila, kot deus ex machina, v pomoč egiptovska vojska, branik »revolucionarne« volje ljudstva in demokracije. Večina, predvsem zahodnih medijev, se sprašuje, ali je šlo v obeh prevratih za klasičen državni udar ali pa le za nadaljevanje revolucije iz leta 2011, katere cilj je bil ustvariti socialno občutljivo, pravno varno in demokratično družbo, na kar je Muslimanska bratovščina po prevzemu oblasti pozabila. Egipčani pa ne. Spet so odšli na ulice in s pomočjo vojske odstranili na volitvah izvoljenega predsednika Morsija. Muslimanska bratovščina trdi, da je bil Morsi odstranjen nelegitimno in protipravno. Kakšna demokracija torej nastaja v Egiptu?

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči