Poceni droge

Povprečni kadilec v Sloveniji pokadi 16 cigaret na dan. Če bi za njihovo prižiganje uporabljal vedno isti, navaden vžigalnik z možnostjo polnjenja, bi moral enkrat na približno šest let kupiti eno 65-mililitrsko dozo s plinom. Te so na voljo v vsaki trafiki. Kljub razmeroma nizki potrebi po plinu v teh dozah in dejstvu, da se te prodajajo tudi na internetu in v drugih trgovinah, pa samo v Ljubljani trafike prodajo od tri do šest, v nekaterih obdobjih tudi dvanajst doz na teden. Zakaj? Kupci plina so tudi uporabniki drog, ki po plinu posežejo, ko jim zmanjka vsega drugega. Takrat se zgodi, da ena trafika isti stranki proda sedem doz naenkrat. Ko so dražje droge nedosegljive, pride prav vse: tablete, ki so v uporabi tudi sicer, pa čistila, plin. Dostopno na internetu, pri zdravnikih, preprodajalcih, tudi upokojencih.

Samo v trafikah 3dva, hčerinskem podjetju Tobačne Ljubljana, je letos, v primerjavi z enakim obdobjem lani, prodaja plina narasla za 10 odstotkov. Najbolj v Ljubljani. Porasta prodaje zgolj v trafikah ne gre avtomatsko pripisovati vdihavanju plina, vendar strokovni delavci v Društvu za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma opažajo, da ga je med rednimi uporabniki različnih drog zadnja leta več. Gotovo pa prevladuje med vsemi inhalanti, torej topili, lepili, čistili in drugimi snovmi, ki ob vdihavanju vplivajo na počutje, pravijo na Stigmi, kjer se v zadnjem času srečujejo z okoli dvajset do petindvajsetimi rednimi uporabniki plina. »Po našem mnenju ga uživajo najbolj destruktivni posamezniki, torej tisti, ki tako ali tako jemljejo več drog hkrati. Plin, če smo natančni, sploh ni droga. Je čista kemija. In ogromno tistih, ki so poskusili marsikaj, plina nikoli ne bi,« ugotavljajo strokovni delavci Stigme. Na takih snoveh niso brez razloga opozorila o škodljivosti. Že en dih je lahko usoden – zaradi zadušitve ali nerodnega padca pri izgubi zavesti. Dolgotrajna uporaba lahko povzroči zastoj srca. Inhalanti neposredno poškodujejo možgansko in periferno živčevje, mišice, škodujejo jetrom, ledvicam, pojavijo se lahko motnje sluha, vida, gibanja in kognitivnih sposobnosti. A kot razmišljajo na Stigmi: pri rednih uporabnikih plina ne gre za iskanje užitka, temveč bolj za vzpostavljanje neke stalne odmaknjenosti, ki jo je, samo z odhodom do trafike, enostavno doseči.

Združenje DrogArt je zaznalo porast uporabe droge GHB v klubih. Uporabniki jo kot čistilo naročajo prek spleta.

V mnogih drugih nevladnih organizacijah po Sloveniji, ki se ukvarjajo s preprečevanjem negativnih posledic drog, ne zaznavajo povečane uporabe plinskih doz. Opažajo pa prevladujočo uporabo tablet v kombinaciji z alkoholom. »Tablete so zelo pogoste, uporabniki pa jih dobivajo od psihiatrov. Dvakrat ali trikrat zamenjajo zdravnika ali pa protibolečinske tablete in antidepresive dobijo drugod,« pove vodja mariborskega društva Zdrava pot Jadranka Barbarič. Podobno je v Celju. »Med našimi uporabniki je zelo popularen Dormicum, ki ga nekateri, raztopljenega, uporabljajo tudi za injiciranje v žilo. Te tablete se dobijo. Če jih uporabnikom ne predpiše zdravnik, jih lahko dobijo od starejših ljudi in upokojencev, ki lažje pridejo do njih. Pokojnine so nizke in kdo si za izboljšanje položaja pomaga tudi na ta način,« opaža vodja terenskega dela pri zavodu Socio Breda Božnik. Tovrstno medgeneracijsko trgovino kot nič novega omenjajo tudi v društvu Svit iz Kopra, kjer so povedali še, da veliko teh zdravil, ker so tam poceni, k nam pride iz držav nekdanje Jugoslavije.

Uradno predpisovanje zdravila Dormicum se pri zdravnikih sicer zmanjšuje. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) se je število izdanih receptov s 30.000 leta 2010 lani zmanjšalo na 20.000, sicer pa prodaja zdravil z učinki na živčevje počasi, a vztrajno narašča in se je v zadnjem desetletju podvojila. Po besedah vodje oddelka za zdravila na ZZZS dr. Jurija Fürsta se zavedajo nevarnosti zlorabe zdravil, zato z odvisnostjo od pomirjeval seznanjajo tudi zdravnike: »Odgovoren zdravnik tudi bolniku v socialni stiski ne bo predpisoval pomirjeval, saj ve, da mu bo poleg vseh problemov, ki jih že ima, povzročil še enega, to je odvisnost. Da pa so vsa pomirjevala popularna na črnem trgu, ni dvoma,« dodaja Fürst.

Vse več uporabnikov droge naroča prek spletnih trgovin, saj nove droge, ki jih ponujajo, še niso uvrščene na seznam prepovedanih drog.

Trendi uporabe drog se spreminjajo tudi v nočnem življenju. Junija sta Združenje DrogArt in Center za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana opozorila na povečano uporabo droge GHB. »Ne gre za novost, saj je bila ta droga približno pol leta popularna okoli leta 2004. Uporaba je nato zamrla, saj predoziranje mimogrede povzroči izgubo zavesti,« ponazarja dr. Mina Paš iz DrogArta. Ravno zaradi tega in zato, ker v večjih odmerkih povzroča zaspanost, nezavest in delno izgubo spomina, je GHB znan tudi kot »rape drug« oziroma droga pri posilstvih. Kar pa ni razlog za večjo pojavnost te droge v zadnjem letu. »Lani poleti smo, predvsem na parti sceni, začeli zaznavati večjo prisotnost droge GHB, ki se je nato razširila. Pri pravilnem doziranju ima podobne učinke kot alkohol. Uživalcu za en večer zadostuje le pet mililitrov, ki jih postopoma meša z brezalkoholnimi pijačami,« pravi Paševa. GHB posamezniki v obliki čistil naročajo prek spleta, pomeni pa bistven prihranek v primerjavi z žganimi pijačami in koktajli, ki lahko, sploh v klubih, občutno stanjšajo denarnico v enem samem večeru.

V času varčevanja in nizkih prihodkov so povsem legalno dostopne substance nova težava na področju problematike drog. Kot pravi dr. Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, je pred nami zanimivo obdobje, ko bo potreben zelo ustvarjalen pristop k reševanju teh težav. »Zdi se, da bo treba izrabiti vse možne informacijske sisteme, da bomo ljudi čim hitreje obveščali o stranskih učinkih teh drog in jih skušali prepričati, da jih ne bi uporabljali. Pomembno je, da za večino teh drog ne poznamo protisredstva, zato lahko zdravnik le blaži posledice in upa, da bo pacient preživel s čim manj posledicami,« pravi. Pri tem je ključno, da se pomena njihovega dela zaveda tudi država pri razmišljanju o krčenju sredstev za te namene. Čeprav je spoprijemanje s problematiko drog trenutno razmeroma urejeno in so organizacije v Sloveniji z razdeljevanjem sterilnih igel že pred leti uspešno omejile virus HIV, se lahko stanje v trenutku spremeni. To dokazuje trenutno največji simulacijski center ukrepov, ki bi morali biti prepovedani – Grčija. Še pred tremi leti so tam zabeležili od deset do dvajset novih okužb s HIV na leto. Potem so drastično zmanjšali sredstva za sterilne igle in letos je številka okuženih poskočila že za 3000 odstotkov v primerjavi z letom 2010.