10.000 evrov

Andrej Šircelj z dvema plačama

Slovenske banke še vedno niso očiščene slabih terjatev, doslej niso izvedli še niti pilotnega prenosa manjšega dela terjatev NLB na slabo banko, je pa zato znana višina prejemkov, ki jih bodo dobili neizvršni člani upravnega odbora slabe banke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank. Zneski niso skromni. Štirje neizvršni direktorji bodo dobili mesečno plačo v višini 2000 evrov bruto, poleg tega pa bodo za posebne izkušnje in veščine dobili še mesečno doplačilo v višini 4000 evrov bruto.

Do mastnega doplačila je upravičen tudi neizvršni direktor in predsednik upravnega odbora DUTB Andrej Šircelj, ker da izpolnjuje vladni pogoj o mednarodnih izkušnjah pri delu v finančnih ustanovah. In kakšne so Šircljeve mednarodne izkušnje? Na spletni strani ministrstva za finance lahko preberemo, da je bil v obdobju prve Janševe vlade državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, z mandatom na ministrstvu za finance, da je vodil ključne vladne projekte na področju bančništva, financ in infrastrukture, da je kot predstavnik Evropske komisije sodeloval pri pogovorih med Evropsko unijo in Hongkongom o prenosu bančnih podatkov in obdavčitvi obresti, da je sodeloval s številnimi mednarodnimi ustanovami Evropske unije, Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter mednarodnimi bankami, da je bil član sveta direktorjev pri Evropski investicijski banki in pozneje svetovalec predsednika uprave v Gorenjski banki, dokler ni bil leta 2011 na listi SDS izvoljen za poslanca državnega zbora.

Šircelj naj bi torej za svoje delo v slabi banki prejemal 6000 evrov bruto na mesec, hkrati pa dobiva še skoraj 4000 evrov bruto plače kot poslanec SDS. Skupaj to pomeni skoraj 10.000 evrov bruto prejemkov na mesec. Ob tolikšnem znesku ni čudno, da se Širclju funkciji poslanca in člana upravnega odbora slabe banke ne zdita izključujoči. Čeprav v resnici sta. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč poklicnim funkcionarjem izrecno prepoveduje opravljanje dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah. Poleg tega pa poslancem državnega zbora članstvo v nadzornih odborih gospodarskih družb prepoveduje tudi zakon o poslancih. Kako je torej mogoče, da je Šircelj hkrati poslanec in član upravnega odbora slabe banke? Ta privilegij mu je omogočil nekdanji minister za finance Janez Šušteršič, saj je v zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank vnesel izjemo, po kateri direktorji DUTB niso podvrženi zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Šušteršič je to izjemo vnesel kljub nasprotovanju Komisije za preprečevanje korupcije, vendar pa tega ni storil zato, da bi lahko v upravnem odboru DUTB sedeli poslanci, temveč zato, da bi lahko imel finančni minister v upravnem odboru DUTB svojega državnega sekretarja. Zdelo se mu je namreč nujno, da ima minister pri tako pomembnem projektu, kot je sanacija bančnega sistema, možnost neposrednega spremljanja dogajanja. Po poročanju Dnevnika je Šušterič med neizvršne direktorje DUTB želel imenovati svojega državnega sekretarja Dejana Krušca, vendar vlada Janeza Janše v to ni privolila. Pozneje pa je ista vlada v upravni odbor DUTB imenovala Andreja Širclja, ki je po odhodu Šušteršiča s finančnega ministrstva dejansko opravljal funkcijo državnega sekretarja. Po Šircljevi vrnitvi med poslance bi moral možnost za imenovanje državnega sekretarja v upravni odbor DUTB dobiti novi finančni minister Uroš Čufer, vendar se to ni zgodilo, saj se Šircelj sam od sebe noče umakniti iz dobro plačane dodatne službe. Čufer ga lahko iz upravnega odbora slabe banke spravi samo tako, da spremeni zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. To bo zelo verjetno tudi storil, saj se izjema, ki Širclju omogoča sedenje na dveh stolih, ne zdi problematična le protikorupcijski komisiji, ampak tudi predstavnikom tako imenovane trojke, torej Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke. Slednje moti tudi, da so lahko neizvršni direktorji slabe banke člani političnih strank.