Zloraba evropskih sredstev

S fiktivnimi računi, kartelnimi dogovori, izmišljenimi stroški in drugimi goljufijami do bogastva

Evropska komisija je Sloveniji v začetku maja zamrznila okrog 200 milijonov evrov sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Urad za nadzor proračuna je namreč pri vzorčni reviziji 71 projektov, ki so jih leta 2011 sofinancirali z evropskimi sredstvi, ugotovil več od dovoljenih dveh odstotkov kršitev. V celotnem revidiranem obdobju je bilo izvedenih za 852 milijonov evrov projektov, revizorji pa sklepajo, da je bilo neupravičeno porabljenih vsaj 42 milijonov evrov.

Kot so ugotovili, sta največ sredstev neupravičeno zahtevala in tudi dobila podjetje Golf Projekti za gradnjo novega igrišča za golf in podjetje Instrumentation Technologies. Urad je ugotovil, da so namesto nove medicinsko-diagnostične opreme kupili staro, zato je solkansko tehnološko podjetje ministrstvu vrnilo 660 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Marko Štirn iz podjetja Golf Projekti pa trdi, da je igrišče dokončal, a ga je uničil hudournik, ob tem pa opozarja na nestrokovnost uradnikov.

Pregled poročila urada res daje slutiti, da so revizorji Komisiji sporočili napačne podatke. V njem je navedeno, da je bilo za izgradnjo golf igrišča neupravičeno porabljenih 3,17 milijona evrov javnih sredstev. To pa ne drži, saj je bilo za ta namen odobrenih »le« okrog milijon evrov nepovratnih sredstev. Tudi pri vseh drugih projektih je navedena osnova za revizijo kar celoten zahtevek prijavitelja projekta, ne zgolj sofinancirani del. Če bi upoštevali samo tega, bi bil ugotovljeni odstotek kršitev pri porabi kohezijskih sredstev nižji. Na uradu obtožbe o nestrokovnosti zavračajo in trdijo, da so pri pripravi poročila upoštevali metodologijo, ki jo določa EU. Sodbo o pravilnosti njihovih ugotovitev v konkretnih primerih pa prepuščajo drugim organom.

Vest o zlorabah sredstev – poleg omenjenih dveh sumov goljufije so revizorji v več kot 30 drugih primerih ugotovili dodatne »malomarnosti« – je prišla skoraj sočasno s priznanjem Hilde Tovšak o goljufiji pri obnovi dvorca Betnava in prenovi Rimskih toplic, ki sta bila prav tako podprta z evropskimi sredstvi. Betnava je ministrstvu že vrnila 1,8 milijona evrov skupaj s pripadajočimi obrestmi. Na podlagi poneverjene dokumentacije so 3,5 milijona evrov iz državnega in evropskega proračuna pridobili tudi v Rimskih toplicah.

A Slovenija pri neupravičeni porabi sredstev EU ni izjema. Italijanske oblasti so že leta 2004 s preverjanjem naslovov prejemnikov večjih količin limoninega soka ugotovile, da trgovec, ki je za ta posel pridobil sredstva evropskega kmetijskega sklada, limon sploh ni imel, kaj šele, da bi okrog pošiljal džus. Zasegli so mu 14 milijonov evrov evropske podpore. Več milijonov evropskega denarja so »požrla« tudi mafijska slamnata podjetja v italijanskih pokrajinah Kalabriji in Siciliji, ki sta od leta 2007 naprej prejeli več kot 10 milijard evrov evropskih sredstev. Da so bile kršitve hude, potrjuje pregon »kralja vetrnih elektrarn« Vita Nicastrija, ki so mu oblasti zasegle kar 1,3 milijarde evrov premoženja.

Na Poljskem so se največji gradbinci kartelno dogovarjali o ceni cestnih odsekov in Evropejce od leta 2007 dalje domnevno oškodovali za več sto milijonov evrov. Nikoli zgrajen center za okrevanje in izboljšanje kondicije psov na Madžarskem, ki je iz evropskega proračuna prejel 400 tisoč evrov, pa kaže na to, da bi morala EU poleg uvedbe strožjega nadzora nad porabo sredstev spremeniti tudi kriterije, za kaj jih sploh odobri.