Delo na črno

S cariniki, vavčerji in strožjimi ukrepi nad sivo ekonomijo

Dve leti po tem, ko je bil zakon o preprečevanju dela na črno zavrnjen na referendumu, je vlada pripravila novega. Prejšnji teden je osnutek predstavila predstavnikom delojemalcev in delodajalcev ter tako sprožila javno razpravo.

Spremembe so nujne. Po mnenju Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) siva ekonomija v Sloveniji obsega okrog 28 odstotkov BDP, kar je približno 10 milijard evrov. Pri tem ne trpi samo državni proračun in z njim socialne pravice državljanov, ampak tudi obrtniki. Leta 2012 jih je polovica od skoraj 5000, ki so nehali opravljati dejavnost, to storila zaradi nelojalne konkurence, pravijo pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS).

Bistvene novosti novele zakona so tri. Nadzor nad zaposlovanjem in delom na črno bodo poleg tržnega inšpektorata opravljali tudi cariniki. Po mnenju namestnika generalnega sekretarja OZS Pavla Sedovnika je to najpomembneje, saj se je siva ekonomija razpasla tudi zaradi nesposobnosti države, da bi odkrila kršitelje. Sankcije za kršitelje bodo strožje. Pri omejevanju dela na črno naj bi pomagala še uvedba vavčerskega sistema pri opravljanju osebnih dopolnilnih del, recimo pri varstvu otrok, pomoči v gospodinjstvu, obiranju pridelkov. Naročnik storitve bo za šest evrov kupil vavčer in tako izvajalcu storitve plačal prispevke delodajalca. Na dvodelni vavčer bo zapisal davčno številko izvajalca del in datum opravljanja storitve, nato pa del vavčerja obdržal zase, drugega pa dal izvajalcu. Oba naj bi vavčer poslala davčni upravi, ta pa bi preverjala skladnost.

Nekaj pripomb na osnutek zakona je bilo že danih. V OZS menijo, da bi morala biti medsosedska pomoč bolj omejena. Predlagajo, da »sosedje« ne bi smeli kar tako opravljati del, ki so nevarna za njihovo zdravje, premoženje ali okolje. Dela, ki jih posamezniki opravijo v lastni režiji, bi morali prijavljati, da bi nato lahko inšpekcija opravila nadzor. Med osebna dopolnilna dela bi morala biti uvrščena le tista, ki tržno niso zanimiva za opravljanje v obliki redne dejavnosti. »Popravilo vozil, denimo, ne more biti dopolnilna dejavnost, saj to ogroža prometno varnost,« ponazarja Sedovnik.

V OZS pa predlagajo še, naj se kazen za posameznika, ki nima prijavljene dejavnosti, pa to vseeno opravlja, izenači s kaznimi za tiste, ki dejavnost imajo prijavljeno, a za storitve ne izdajo računov ali pa jih izdajo le za del storitev. Takšna utaja davkov namreč sestavlja 93 odstotkov slovenske sive ekonomije.

Sindikati, ki zakon podpirajo, bi si za kršitelje želeli še strožjih kazni. Poleg glob in odvzema finančne koristi bi jim za določen čas prepovedali opravljanje dela in kandidiranje za evropska sredstva.

Zakon o preprečevanju dela na črno je le del sprememb v boju proti sivi ekonomiji. Poleg reorganizacije davčne in carinske uprave, ki je v pripravi, pa bo moralo preskočiti tudi v glavah državljanov. »Sčasoma bomo morali dojeti, da siva ekonomija ni noben kavalirski delikt, ampak je škodljiva za vse,« je opozoril Sedovnik.