Selitev operacij v UKC

Marsikatera sprememba se upravičuje z besedami, da je namenjena boljši oskrbi bolnikov

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) v Ljubljani je zaposlenih skoraj 8000 ljudi. Nemogoče je, da bi bili ves čas zadovoljni vsi, zato se pogosto zgodi, da je razlog za zanimanje medijev, ki ga zbudijo spremembe v največji zdravstveni ustanovi pri nas, predvsem slaba komunikacija.

Ta teden so v Bolnišnici Petra Držaja (BPD), ki sodi k UKC, nehali opravljati operacije v sklopu abdominalne kirurgije. O slabih delovnih razmerah v bolnišnici v Šiški se je govorilo že več kot desetletje. Ko pa je napočil čas za spremembo, je ob selitvi operacij v centralno stavbo UKC v javnost bruhnilo nekaj skrb zbujajočih novic: od tega, da bodo zdravniki izgubili službo in da se bo za bolnike podaljšala čakalna doba, do tega, da je prenos operacij in bolnikov posledica uveljavljanja zasebnih interesov tistih, ki bi želeli del Bolnišnice Petra Držaja privatizirati.

Vse te strahove je vodstvo zavrnilo in zagotovilo, da gre za izboljšanje obravnave bolnikov. Povod za prenos operacij na drugo lokacijo pa je bilo pridobivanje mednarodne akreditacije. Če jo UKC pridobi, bo laže konkuriral drugim evropskim bolnišnicam, ko se bodo jeseni odprle meje za izvajanje zdravstvenih storitev znotraj Evropske unije. Potrdila o kakovosti pa ne more dobiti s črnim madežem, za kakršnega se je izkazala Bolnišnica Petra Držaja. V njej je najti več slabosti: prezračevanje v operacijskih prostorih je neustrezno, okna ne tesnijo. Kljub vsemu temu so bili bolniki v njej obravnavani dolga leta. Ker bo za sanacijo prostora nujen zajeten finančni vložek, je bila prestavitev operacij najhitrejša pot do približevanja akreditaciji.

Direktor kirurške klinike Alojz Pleskovič in generalni direktor UKC Simon Vrhunec sta zagotovila, da so sobe za bolnike že pripravljene. Operacije, ki jih je bilo lani v Bolnišnici Petra Držaja 2300, naj bi potekale normalno, vendar jih bodo opravljali v popoldanskih urah, ko operacijske dvorane niso zasedene. Zaradi tega naj se čakalne dobe ne bi podaljšale. Bolniki naj bi bili na boljšem tudi zato, ker bodo po novem vse diagnostične naprave na enem mestu. Ker v Bolnišnici Petra Držaja ni vseh aparatur, so se morali nekateri bolniki doslej na preiskave voziti z lokacije na lokacijo.

Morda bo približno 2300 bolnikov, kolikor so jih lani operirali v Šiški, res obravnavanih kakovostneje. UKC bo gotovo privarčeval: letos je zaradi odprave nekaterih dežurstev v Bolnišnici Petra Držaja predviden prihranek okoli 67 tisoč evrov na mesec, odpadli bodo stroški prevozov med lokacijama. A pri tem ostaja pomislek, zakaj rešitev, ki se prikazuje kot tako preprosta in toliko boljša, ni bila uvedena že prej. Skrb za bolnika je zaradi akreditacije nenadoma postala pomembnejša, kot je bila leta in leta doslej. Če bodo razmere res boljše, je selitev za bolnike dobra novica. Če ne bo tako, pa bi marsikateri verjetno laže prenesel poseg v dvorani, kjer okna ne tesnijo, kot da na operacijo čaka predolgo.