Pošteno delo, nedostojno plačilo

Zapornikom na mesec od 23 do 248 evrov 

Ker bodo javni gospodarski zavod Pohorje najverjetneje zaprli, bo brez dela ostala približno polovica zapornikov. Težava pa ni le v pomanjkanju dela, temveč tudi v mizernih »nagradah«, ki jih zaporniki prejmejo za opravljeno delo – te so lani znašale od 23 do 248 evrov na mesec. Po mnenju varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer je prenizko plačilo poseg v dostojanstvo zapornikov. Sporočilo uspešne resocializacije mora biti jasno: za pošteno delo boste pošteno plačani. Mesečno izplačilo 23 evrov tega sporočila ne nosi.

Ker je skoraj polovica oseb v zaporu zaradi »premoženjskih deliktov«, je prevzgoja še toliko pomembnejša, sploh ker je stopnja povratništva v povprečnem slovenskem zaporu kar 50,6-odstotna. Penolog dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo meni, da bi zaporniki iz vzgojnih razlogov morali prejemati višje plačilo. Zdaj jim po zakonu pripada le četrtina osnovne plače, ki jo prejme svoboden državljan.

Raziskava razmer v slovenskih zaporih Damjane Žišt je pokazala, da so zapori »šole kriminala«. Ker morajo zaporniki shajati z nevzdržno nizkimi zneski, se odločajo za alternativne oblike služenja denarja. Preprodajajo drogo ter ponujajo telesno varovanje in spolne storitve. Najbolj dobičkonosno pa je dajanje posojil po neverjetno visokih obrestnih merah. Zaporniki, ki dolgov zaradi finančne stiske ne morejo odplačati, so žrtve nasilja ali uporabijo katero od prej naštetih metod služenja denarja. S tem je otežena njihova resocializacija. Zdaj, ko bo polovica zapornikov ostala brez dela, bo finančna stiska v slovenskih zaporih še večja.

Zapor z najnižjo stopnjo povratništva na svetu norveški Bastøy poleg plačila zapornikom vsak mesec nakaže dodatnih 80 evrov žepnine. V Uradu za izvrševanje kazenskih sankcij pravijo, da zgledu zapora s stopnjo povratništva, trikrat nižjo kot pri nas, Slovenija ne bo sledila, ker naj bi bil naš sistem dovolj dober. Cinično dodajajo, da je zamisel, da bi zaporniki prejemali žepnino ali pa celo minimalno plačo, »zanimiva«.

Varuhinja človekovih pravic tudi opozarja, da ni res, da zapornikom po zaprtju JGZ Pohorje ne moremo zagotoviti dela. Pravi, da bi lahko delo zagotovili vsem za delo sposobnim zapornikom, saj so »vsi objekti zavoda potrebni temeljite prenove, ta pa bi se lahko izvedla z lastno delovno silo, ki ji sedaj dela ne moremo zagotoviti«.