Operacija Žavlje

Da bi Evropska unija uresničevala svojo ambiciozno energetsko in podnebno politiko, ne potrebuje zgolj vlaganj v obnovljive vire energije. Potrebna je nadgradnja celotne energetske infrastrukture, ki bi povečala zanesljivost energetske oskrbe. V ta namen v Bruslju nastaja seznam energetskih projektov, ki naj bi bili ključni za doseganje tega cilja in naj bi bili zato »projekti skupnega interesa«. Z uvrstitvijo na seznam naj bi bili projekti prednostno obravnavani z vidika pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj, prav tako pa naj bi bili upravičeni do sofinanciranja iz evropskega proračuna. Sloveniji je na seznam uspelo uvrstiti sedem plinovodnih in daljnovodnih povezav v skupni vrednost 1,2 milijarde evrov. A ker se je med italijanskimi projekti znašel tudi terminal za utekočinjen zemeljski plin v Žavljah, je Slovenija prejšnji teden v Bruslju glasovala proti celotnemu predlaganemu seznamu projektov skupnega interesa. Tudi proti vsem sedmim svojim.

Vlada se je sprva nameravala glasovanja vzdržati, a si je zaradi pritiska javnosti in po posvetovanju s pravniki premislila. Prevladala je namreč logika, da bi Slovenija brez aktivnega nasprotovanja žaveljskemu terminalu izgubila dobršen del možnosti, da bi bila njena morebitna tožba proti Italiji zaradi gradnje terminala uspešna na evropskem sodišču. Tako pa naj bi Slovenija po vladnih navedbah »poslala močno politično sporočilo, da je žaveljski terminal zanjo izjemno sporen«.

Taktika se zdi v tem primeru ustrezna. Slovenija pač realno nima ravno velikega vpliva na bruseljske odločitve. Kljub njenemu glasu proti je bil seznam projektov, vključno z vsemi slovenskimi, brez težav potrjen. Slovenija pa je ohranila konsistentnost v odnosu do terminala v Žavljah.

V Bruslju se bodo morali vprašati, ali je projekt, ki mu nasprotuje skoraj celotna lokalna skupnost, sosednja država pa je za njegovo preprečitev pripravljena žrtvovati svoje projekte, res »projekt skupnega interesa«.

Seznam projektov skupnega interesa sicer z omenjenim glasovanjem še ni bil dokončno potrjen. Dokončen seznam mora do konca septembra sestaviti Evropska komisija. In vključitev vseh sedmih slovenskih projektov se glede na to, da jim ne nasprotuje nobena od držav članic, ne zdi sporna.

Drugače pa je s terminalom v Žavljah. Zunanji minister Karl Erjavec je že napovedal, da bo ta projekt zaradi neizpolnjevanja evropskih okoljskih zahtev umaknjen s končnega seznama. To sicer nikakor ni nujno, saj je določitev seznama v pristojnosti komisarja za energetiko. Izpolnjevanje okoljske zakonodaje, s čezmejnimi vplivi vred, se preverja šele takrat, ko tak projekt pridobi gradbeno dovoljenje. To pa se v primeru terminala v Žavljah zagotovo ne bo zgodilo do konca septembra, ko naj bi bil sestavljen končni seznam prednostnih projektov. Ne samo, da terminal nima gradbenega dovoljenja, trenutno nima niti okoljskega, vsi postopki v zvezi s pridobivanjem dovoljenj pa so zamrznjeni. Izključitev s seznama zaradi neizpolnjevanja okoljske zakonodaje se tako ne zdi ravno verjetna. Se bodo pa verjetno v Bruslju kljub vsemu morali vprašati, ali je projekt, ki mu nasprotuje skoraj celotna lokalna skupnost, sosednja država pa je za njegovo preprečitev pripravljena žrtvovati svoje projekte, res »projekt skupnega interesa«.

Plinski terminali v Severnem Jadranu so Sloveniji načeloma v interesu. Z njimi dobimo razmeroma preprost dostop do novih virov zemeljskega plina in se razbremenimo odvisnosti od ruskega in alžirskega plina. Težava je le v konkretni lokaciji. Terminal z relativno zastarelo tehnologijo uplinjanja utekočinjenega plina, ki vključuje kloriranje morske vode, namreč ne spada v zaprt zaliv, sploh pa ne v bližino dveh prometnih pristanišč, koprskega in tržaškega. Če bi bili Italijani pripravljeni razmisliti o selitvi lokacije terminala proti severu, kar bi hkrati pomenilo tudi selitev stran od meje s Slovenijo, bi morala naša država projekt odločno podpreti, če že ni pripravljena razmisliti o gradnji plinskega terminala na svojem ozemlju. V tem pogledu bi lahko bila majhna, na prvi pogled nepomembna sprememba italijanskega dela seznama predlaganih projektov skupnega interesa ključna. Italijani so namreč v zadnji različici seznama terminal v Žavljah preimenovali v »kopenski plinski terminal v Severnem Jadranu«. Morda so s tem hoteli le zavesti slovensko stran, morda pa so si pustili odprte tudi druge možnosti.