Krainer nazionale

Klobasarna
Ciril-Metodov trg 15, Ljubljana
www.klobasarna.si
Žitova prodajalna na Trubarjevi (in širom po domovini)
www.zito.si
Klobasarna začne arvajke rezati vsak dan ob 10. uri, teglo zenfa pa pokrijejo ob 23. uri, razen ob nedeljah, ko nehajo ob 15. uri. Delovni čas Žitovih poslovalnic pa preveri na vratih ali na spletu.

Fino:
da kranjska uletava na ulico, med ljudi

Ne tako fino:
Klobasarna: nezanimivost ponudbe
Kranjski burek: razmerje fila : testo

Za debelo palčko kranjskega bureka boste odšteli 1,20 €, polovička kranjske vas bo v Klobasarni stala 3,50, cela pa 5,90 €.

Ko je NASA pred leti na misijo na Mednarodno vesoljsko postajo poslala Sunito Williams, je vsakega klenega južnostranskega podalpida pogrel pri srcu podatek, da je Sunita ne le Slovenka, ampak da je v vesolje s sabo ponesla tudi kranjsko klobaso. No, tista njena zagotovo ni bila narejena po Pravilniku o kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo, saj se je imenovala kransky sausage in jo je po šegah prednikov zašpilil kakšen tretjegeneracijski slovenski mesar v Ohiu. Je pa res, da se od tistih cajtov enkrat v naši državi malo resneje ukvarjamo s kranjsko klobaso in smo se zanjo pripravljeni tudi resno skregati. Kar pravzaprav ni čudno, saj se prepirljivo klobasanje dogaja že v domačiji – tako je pred natanko letom dni GIZ Kranjska klobasa nekaj dni pred tradicionalnim ocenjevalnim festivalom kranjske klobase razglasil bojkot prireditve. No, kakorkoli: kranjska klobasa je na pohodu, trenutno jo proizvaja enajst certificiranih proizvajalcev, založba Rokus ji je posvetila fascinantno knjižno monografijo, Konzumov laboratorij za merjenje utripa ulice pa je, ko je zaznal, da kranjska klobasa počasi leze tudi v cono ulične krme, na teren nemudoma poslal svoje izvidniške enote.

Te so se najprej ustavile na Trubarjevi ulici, kjer so v Žitovi prodajalni pokazale na s slovensko zastavico opremljen zvitek iz vlečenega testa, ki ga prodajajo pod imenom kranjski burek in v katerega je zarolan zmlevek iz mesa kranjske klobase, kislega zelja in skute – jep, ideja, ob kateri zona ne obliva le etnologov bogatajskega tipa. Ampak ko ti je ljudstvu enkrat uspelo prodati pica burek, mu lahko prodaš praktično vse. In tale kranjski burek niti ni tako napačen: prav zdravuhasto nemasten je, zunanje plasti zrolanega testa so lepo drobljivo-hrustljave, znotraj pa je vendarle preveč testen in premalo filast. O polnilu samem pa tako: z onimi rožnatimi koščki ni videti ravno obetavno, a potem z okusom nekako kar zvozi test, le skuta se zdi čisto odveč. Težko bi mu sicer pripalili lajk, toda kot kuriozitetna zabavka zna popestriti dan.

Veliko resneje zastavljen pa je na prvi pogled – z ogromno klobaso namesto izveska, z debelimi masivnimi pulti, večjezičnimi napisi po stenah itd. – videti projekt/lokal Klobasarna nasproti ljubljanske stolne cerkve. Misleč, da nas čaka resen primerjalni nabor certificiranih kranjskih, pripravljenih na več zanimivih načinov, smo nato med povešenimi čeljustmi zmleli edino, kar Klobasarna ponuja: narezano Arvajevo kranjsko z Etinima zenfom in hrenom ter belo žemljo. Pa tak hec bi lahko bil: različne klobase, zrnate, pikantne in sladkaste gorčice, tako in drugače vložene kumarice, paprike in čebulice, svakojaki črni, beli, pirini in ovseni kruhi, svetla, temna in pšenična piva, štajerski špricerji in primorski rdečkoti ... Tako pa je vse skupaj videti kot degustacijski pult v hipermarketu, s kokakolo, pirom iz piksne ter cvičkom iz plastike vred. Škoda, res!