Bo Švica uvedla UTD?

Financirali bi ga iz sredstev za sedanje socialne transferje in z uvedbo novih davkov

V Švici so, kar tri mesece pred iztekom zakonskega roka, končali zbiranje podpisov za referendum o »brezpogojnem univerzalnem temeljnem dohodku« (UTD). Če bo referendum uspel, bi po predvidevanjih vsak odrasel švicarski državljan, zaposlen ali nezaposlen, na mesec prejemal 2500 švicarskih frankov oziroma 2023 evrov. Otroci pa predvidoma četrtino tega zneska. Povprečna mesečna plača v Švici je sicer nekaj manj kot 5000 evrov bruto.

Državljanska pobuda za uvedbo UTD-ja, njegovi zagovorniki pravijo, da gre za državljansko pravico in ne za socialno podporo, je bila v postopek vložena leta 2012. Pravzaprav je namenjena spremembi švicarske ustave z določbo, da konfederacija »zagotavlja uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka. Temeljni dohodek bo omogočil celotnemu prebivalstvu dostojanstveno življenje in participacijo v javnem življenju. S posebnim zakonom pa bosta določena način financiranja UTD-ja in njegova višina.«

Zanimivo je, da glavni pobudnik ustavne spremembe in uvedbe UTD-ja ni kakšen »levičarski družboslovec« ali sindikalist, ampak lastnik verige drogerij Götz Werner, ki se nadeja, da bi Švico, če bi uvedla UTD, posnemali tudi drugod v Evropi.

Sicer pa je pred nekaj meseci že nastala državljanska pobuda za uvedbo UTD-ja v državah članicah EU. Zbiranje podpisov za evropsko državljansko pobudo Univerzalni temeljni dohodek (UTD) – Raziskovanje možnosti in pogojev emancipatorne socialne države se je začelo januarja letos in bo potekalo do 14. januarja 2014. V enem letu morajo pobudniki zbrati milijon podpisov, pri čemer morajo najmanj v sedmih državah članicah zbrati z evropsko zakonodajo določeno minimalno število podpisov. V Sloveniji mora tako pobudo podpreti najmanj 6000 ljudi.

Če bo pobudnikom uspelo v predvidenem roku zbrati najmanj milijon podpisov, se bo morala evropska komisija opredeliti do pobude in jo predložiti v obravnavo evropskemu parlamentu. V kampanji za UTD zelo dejavno sodelujejo močne nevladne skupine iz 15 držav članic, kar je po mnenju Klausa Samborja iz avstrijskega dela progresivnega združenja ATTACK dober kazalec – na simbolni in praktični ravni – sodelovanja in zainteresiranosti za UTD v evropskih državah.

Zanimivo je, da so evropski mediji, ki analizirajo vzroke za takšen uspeh pobude v Švici, presenečeni nad dogajanjem. Nemški Tageszeitung je zapisal, da še nobeni državljanski pobudi v Švici, ki šteje osem milijonov ljudi, ni uspelo tako hitro zbrati 130 tisoč podpisov, čeprav jih je sto tisoč dovolj za izvedbo referenduma. TAZ opozarja, da je po podatkih organizacije OECD Švica ena izmed treh držav članic, kjer se je družbena neenakost v zadnjih 20 letih močno povečala, in pobudniki referenduma so zajeli veter iz jader nasprotovanja neoliberalnim politikam družbenega razvoja.

Pobuda o UTD-ju je zdaj v Švici vključena v javno razpravo o razvoju. Anne-Béatrice Duparc, članica švicarske podružnice BIEN-a (Mednarodno združenje za uvedbo UTD-ja), je za švicarski časnik Le Courrier dejala: »Zdaj nas jemljejo resno. Vsi Švicarji pa imajo zdaj možnost za premislek o tem, da pravica do eksistence ne bi smela biti odvisna samo od službe. To je pomembna zmaga za nas.«

Seveda je bilo, tako kot povsod, v ospredju razprave tudi vprašanje, od kod vzeti denar za UTD. Švicarji so predvideli, da bodo zanj potrebovali 161 milijard evrov na leto. 137 milijard bi vzeli iz proračunskih sredstev za dosedanje socialne transferje, preostalih 23 milijard pa bi dobili z neposrednim obdavčenjem dohodkov in bogastva, z obdavčitvijo potrošnje in finančnih transakcij.

Oktobra letos bo švicarski parlament razpravljal o pobudi. Poznavalci zakonodaje trdijo, da je pravzaprav prisiljen razpisati referendum, nato pa bodo volivci na njem odločili, ali bo Švica, ena najbogatejših kapitalističnih držav, prva v Evropi uvedla »socialistično« pridobitev v obliki UTD-ja.