Slovenščina za vse

Nemški predsednik Joachim Gauck je februarja v nagovoru nemškemu parlamentu dejal, da je jezik največja ovira pri integraciji Evropske unije. Vsi bi poleg maternega jezika zato morali znati še angleško. Tako bi se sporazumevali brez težav, je dejal.

Seveda tega ni predlagal kar tako. Angleščina je, hočeš nočeš, svetovni jezik. Od vsakega se pričakuje, da pozna vsaj njene osnove. Zaradi inovacij, ki večinoma prihajajo iz anglosaškega sveta, se raba angleščine v vsakdanjem življenju še povečuje. Spregledati pa ne smemo niti okoliščin Gauckovega govora – hotel se je dobrikati Britancem, ki so takrat malce zagrozili z izstopom iz EU.

Prav iz nič pa se je pojavil predlog nemškega prevajalca in pisca Stefana Monhardta, na kar je bilo opozorjeno na Facebook strani ljubljanskega Goethe-Instituta. Predlagal je, naj bo ta drugi vseevropski jezik, za katerega navija Gauck, kar slovenščina. »Da bi se lahko nemoteno sporazumevali, bi se morali vsi Evropejci naučiti vseh 23 jezikov, kar je nemogoče. Lahko pa si izberemo en jezik, ki bi se ga nato učili vsi,« je objavil v kolumni na Deutschlandradio Kultur, radijski postaji, primerljivi našemu radijskemu programu Ars.

Slovenščino je izbral zato, ker jo govori še najmanj ljudi. »Tako nihče razen dveh milijonov Slovencev ne bi bil privilegiran pri učenju in govorjenju,« je pojasnil svojo izbiro. »Podobno bi bilo kot pri diplomatih, ki se navadno pogovarjajo v jeziku, ki ni materni jezik nobenega od udeležencev pogovora. Da se nihče ne počuti povsem doma in da se izognejo očitkom o kulturni nadvladi.« Slovenci smo brez osvajalske zgodovine, slovenščina pa zato v smislu kulturnih bojev najprimernejša.

Pomembno se zdi Monhardtu tudi to, da slovenščine nihče ne pozna niti približno. Ko bi se je naučili, bi se je zato naučili zares dobro, meni. Tako bi se izognili slovničnim napakam in popačenju, ki iz sedanjega drugega jezika – angleščine – delajo psevdoangleščino.

No, sam naj bi se slovenščine že začel učiti. Ob pomoči Wikipedije mu je uspelo izreči evropski moto: »Združeni v različnosti.« Narobe je naglasil besedo »združeni« in komaj izrekel »različnost«.